Pred leti smo bili priča pravemu boomu melodičnega heavy metala, ko je nastalo ogromno Helloween, Gamma Ray, Stratovarius posnemovalcev. Eni teh so bili tudi Nemci Freedom Call, ki pa so se na predhodniku Crystal Empire že malo oddaljili od vseh mogočih klonov omenjenih bandov. Da pa je to v letu 2002 na albumu Eternity še bolj očitno, ni toliko njihova kot krivda prej omenjenih bandov, o katerih ali ni nič več slišati ali pa so presedlali na trši power metal.
Sicer so malo trši postali tudi Freedom Call, vendar je Eternity vseeno njihova tipična plošča z »naspidiranimi« in malo počasnejšimi himnami, polnih melodičnih kitar, double-bassa, visokih vokalov, zborovskih refrenov (kjer sodeluje tudi Tobias Sammet) in simfoničnih klaviaturskih vložkov. O tem, da gredo hitro v uho, le toliko: s Chrisom boste z lahkoto peli vse komade že ob tretjem poslušanju. Poleg standardno zelo hitrih, ki jim vedno dobro uspejo, Metal Invasion, Flying High, Ages Of Power in The Eyes Of The World, so se kot dobri skladatelji izkazali pri himnah srednjega tempa, Warriors, Land Of The Light in Flame In The Night. Svoja obzorja pa so razširili predvsem z dvema baladama. Medtem, ko je Turn Back Time dokaj tipična balada, je Bleeding Heart bolj progresivno obarvana in spominja na Angro z Matosom na vokalu.
Kot že na prejšnji plošči so fantje pod vodstvom Dana Zimmermana (Gamma Ray) in Chrisa Baya tudi na Eternity naredili korak naprej.

Matjaž

Album je prispevala založba Panika Records.