Če nič drugega, je tale metalcore skupina izredno agresivna. Ampak je še vedno metalcore. If Hope Dies spominjajo na mid-tempo brutalne dele Killswitch Engage z družbeno kritičnostjo Unearth ter melodično brutalnostjo kitar Darkest Hour.
Life In Ruin je precej poslušljiv izdelek, ki znotraj te scene ni toliko klišeiziran. Resda so predvsem vidni vplivi Soilwork in evropske mosh šole, ampak tokrat to ni tako moteče. Burned Out je opening track, ki kar zabije zvočnike s svojo močjo, Anthem For The Unemployable ima zelo dober refren, Fear Will Keep Them In Line ima izredno dobre in malce morbidne harmonije itd. S pozornim poslušanjem se vidi, da fantje obvladajo raznolike ritme in melodične šole, vokal ni enoličen in je dobro agresiven ter ne »pussy«. Breakdowni so tukaj celo z razlogom in so le občasni, tu pa tam kakšen blast ni slab, kitare so na srečo bolj usmerjene na riffe. A to je še vedno moderni metalcore, močno pod vplivom göteborške šole z malo amerikanizirane brutalnosti – tisočkrat prežvečeno, predvidljivo, narejeno po istem kopitu, tonsko znižano, zmoshano itd. Samo za prave fane kvalitetnega metalcora, ostali lahko v miru greste mimo. Na Zahodu nič novega…

Ivan