Osnovni podatki: ob poslušanju plošče sem prvič slišal za skupino, ki igra melodičen black metal in prisega na melodiko brez klaviatur.

Zamolklo suho pridušeno (starošolsko) igranje kitar ob počasnem bobnanju začne ploščo in pesem Morningrise. Vokal je odmevajoč, hripav in razumljiv. Odtenki igranja višjih tonov kitarskih akordov spremenijo dimenzijo dogajanja v pesmi. Sledi nekaj, česar še nisem slišal:  kot tuljenje dolg krik grlenega živalskega kruljenja, ki kar traja in traja. Grim vokal se spremeni v krik nevihte, ki do konca razburka melodiko in intenzivnost dogajanja v pesmi.

Dream Layers je zanimiva kot kombinacija kitarskega akorda, ki zaradi ponavljanja hitro zleze v ušesa, vršanja kitarskih melodij skozi odmevanje grim vokala in spreminjanja tempa pesmi iz hitrega v počasnega. Počasni deli pesmi v slednjo prinesejo užitno dozo žalosti, ki se najbolj kaže skozi komunikacijo globljega in tišje zvenečega čistega ter kot krik zvenečega grim vokala. V melodijah zadiši po glasbenem delu Dissection na Storm of the Light's Bane… a ne gre za kopiranje, saj igranje kitar surovi sili doda rezilo ostrine. Znova moram pohvaliti pevca, ki nas nagradi še z zares dolgim grim krikom.

Chamber je nevihta, ki se začne s počasnim, zavijajoče suho surovim igranjem kitar, ki plete občutek panične utesnjenosti. Priključitev bobnanja okrepi pogostnost in še bolj moč izbruhov panike. Slednja (panika) se iz omejenega prostora s pohitritvijo igranja kitar in bobnov izstreli v divje vršanje, v katerem se znova začuti viharni glasbeni duh Dissection. Da vse skupaj ne ostane na ravni povprečnosti in nezanimivosti, poskrbita raba različno globokih vokalov in krikov ter bobnanje, ki dirigira divjanju kitar… in spet piko na i begu iz nezanimivosti doda izredno dolg vokalistov black metal krik.

All Men Are Mortal nam na začetku servira presenečenje, ki odstopa od do tukaj slišanega: petje s čistim naveličano uporniškim (že gothic zvenečim) vokalom ob zvoku igranja nedistorziranih kitar in počasnega bobnanja izpove glavno sporočilo pesmi. To zaradi svojega izstopanja od domnev (utemeljenih na slišanem do tu), kaj pričakovati od glasbe, odlično odmeva skozi nadaljevanje. Pesem dobi primerno silo žaganja distorziranih kitar, zamolklega bobnanja in razločnega renčanja z grim vokalom, vendar vse skupaj deluje zgolj kot odmev začetka. Res zanimivo, kakšen vpliv na kakovost pesmi ima raba čistega vokala, sploh v kombinaciji s petjem z grim vokalom. Odlično, zelo zanimiva kompozicija.

Žal od tu naprej obseg zanimivega na plošči začne opazno slabeti. Tree of Riddles ne odstopa od splošnih do tu predstavljenih kompozicijskih značilnosti pesmi na plošči, nekoliko zanimivejši je le del kombiniranja petja z globlje zamolklim čistim vokalom in živalskega kruljenja. Edine zanimivejše dele v Dreams Never Dare Sleep predstavljajo deli, kjer spodobno zveneči deathmetalski growl nadomesti grim kričanje oziroma se slednji poveže z growlanjem ter zaključek, kjer bobnanje strelja kot brzostrelka. Room of Memories je pesem, v kateri se zaradi zelo elementarnega spajanja glasbenih sekvenc obeh zvrsti najočitneje kaže sinkretizem oziroma povezovanje black metala z doomom. Zanimivo? Malo, vendar premalo, da bi bilo vredno večje pohvale.

V zadnji pesmi na plošči, Recursion, nas najprej odplakne melodija joka lead kitare, grim vokal pa se ji prizadeva vtkati jezno bridkost in growl strašljivost. Zaradi doomerskih prijemov, kot so čudni zvoki petja s čistim težkim in počasnim vokalom, se pesem kot doom plaz spušča po pobočju črne gore black metala in postane zaradi grlene grenkobe grim vokala spet bolj zanimiva, sploh v točki absolutnega konca, ko grim vokal utone v globokem growlu.

Torej, sem mar zadovoljen s slišanim? Začetek je zelo obetaven, nadaljevanje žal ne; vsaj ne dovolj. Čeravno ne gre za slabo ploščo, ne gre niti za glasbo, ki bi v meni prebudila zanimanje po spremljanju nadaljnjega glasbenega ustvarjanja skupine.