Lepota Mordenom je predvsem v tem, da gre za band, ki je udaril kot strela z jasnega. Pred koncertom spomladi sploh ne pomnim, da bi se zavedal eksistence zasedbe, ki je nastala na pepelu zasedbe z imenom Shatenia. In kar naenkrat, kot strela z jasnega, udarijo Mordenom z odlično ploščo Agnvs Dei.
Čeprav intro (Sinopsis) daje vtis nekakšne melanholične zasedbe, ki zvokovno koketira z megleno lepoto zasedb My Dying Bride ali Paradise Lost, nam peklenski riffi Roka Stoparja in Marjana Krajačiča dajo vedeti, da bo od komada Earthly Vanity And Divine Salvation pa vse do outra (Requiem) na delu zasedba, ki se zvokovno lahko primerja z Old Man's Child, Dimmu Borgir, Behemoth in Emperor. In to mislim v superlativih! Riffi so dovolj tehnični, da zadovoljijo okus tistih, ki menijo, da je death/black metal podrejen trem Darkthrone riffom, hkrati pa dovolj melodični, da ustvarijo atmosfero teme, ki zlovešče obkroža »jagnje božje«. Čeprav nimajo klaviaturista, jim »sampli« in matrica služita dovolj dobro, da dobiš občutek, da poleg osnovne zvokovne kulise doživljaš še en popolnoma neviden svet, ki je pa nekako del tvojega vsakdana. Reči hočem, da je ta »skriti svet« pomemben v tem smislu, da nam naslika mnogo bolj bogato in obširno zvočno kuliso. Bas Dušana Vukčeviča žal ne izstopa v smislu, kot se to dogaja pri ICS Vortexu ali pa recimo Erlendu Caspersenu, je pa dovolj močan, da ga začutite skupaj z bobnom Jerneja Briclja, katerega smisel za točnost, hitrost in dinamiko so na nivoju svetovnih bobnarjev kot so Trim, Inferno, Daray ali pa Tony Laureano. Kar je res dobro, je to, da je vokalist Deni Petraš izredno jasen in brutalen, ni enoličen in lahko ustvari precejšnjo atmosfero zla brez kakršnihkoli efektov (take that, Shagrath!).
Nikoli si ne bi mislil, da takšen izdelek lahko pride iz rok producenta Dalija Strniše (meni bolj znan po tem, da je nor na efektiranje »do besvesti«), a očitno ga je band držal »na ketni« - v vsakem primeru je tole zvok, kot se šika.
Občutek ob poslušanju plošče in poglobljenem branju res dobrih besedil nam da vedeti, da se v predvajalniku vrti izdelek primerljiv z bendi, ki danes vladajo ekstremni sceni. Dodajte temu še precej bogato grafiko, katere koncept je realiziral Žiga Kroflič in precejšnjo minutažo in vedite, da je to izdelek, ob katerem jagenjčki obmolknejo. Vrhunsko!

Ivan