Nekaterim ljudem nikoli ne zmanjka idej. Če Peter Tägtgren ne sodi v to kategorijo, kdo potem? Nothing Remains The Same, tretja plošča njegovega projekta Pain, spet prinaša nove in sveže ideje skozi enajst komadov kombiniranja elektronske glasbe z metalom.
Ploščo vodi elektronika, sampli, neskončna množica umetnih zvokov, združenih v smiselno celoto. Močan ambient. In pa distorzirane kitare, ki ustvarjajo kompaktna jedra komadov. Tägtgrenovo petje pod efektom ima veliko različnih barv, vokal na Close My Eyes vas bo celo spomnil na, huh, Ozzyja. Poleg tega komada boste največ udarnosti deležni še na denimo Shut Your Mouth in It’s Only Them – zaradi hitrosti in nekoliko večje vloge kitar. Kaj se zgodi, če Beatlom dodate klaviature in distorzijo, slišite na odlični priredbi Eleanor Rigby. Tudi počasnejši komadi so narejeni z občutkom. Dokaz? Injected Paradise ali Expelled. Izjema v kvaliteti niso niti tisti nekoliko lažji in lepo tekoči: Just Hate Me, Pull Me Under, Save Me ali The Game. Za konec pa še baladni Fade Away, s simfoničnim ozadjem.
Proti koncu albuma komadi izgubijo nekaj ostrine, kitar je manj. Škoda, vsaj kar se mojega okusa tiče. Sicer pa Nothing Remains The Same po vseh kriterijih predstavlja visoko stopnjo glasbenega ustvarjanja, v njej takoj najdete specifičen Tägtgrenov slog, ki plošči tudi tokrat daje svojevrsten pečat.

Matija

Album je posodila trgovina Müller. Lahko ga kupite v Ljubljani na Čopovi 40: eTrgovina