Saj ni res, pa je. Začetki Italijanov T.I.R. segajo že v leto 1980, za izdajo prvenca pa so potrebovali, reci in piši, enaintrideset let. Podatek ne bi bil toliko nenavaden, če bi se zasedba, podobno kot danes kakšne staroste NWOBHMetala, vrnila po skoraj treh desetletjih. T.I.R. (Total Inferno Rock) so bili nedejavni le tri leta konec osemdesetih (pred tem so izdali nekaj demo posnetkov), drugače pa je bila zasedba vsa ta leta aktivna. A s tako ravnjo aktivnosti se je, resnici na ljubo, zelo težko srečati še v vicih o Črnogorcih.
Karkoli je že bil vzrok za tako pozen izid, album (presenetljivo) »seka«. Kot pove že sam naslov, tu poje klasični heavy metal stare dobre britanske šole in tudi večina skladb je bila napisana v osemdesetih.
Album odpre prava heavy granata Satan's Ride, podobnih do konca sledi še nekaj. Vmes se najde tudi dovolj mid tempo skladb in skladb z večjim poudarkom na melodijah, a prepričljivejše so tiste naspidirane. Najmočnejši adut pri T.I.R. so kitare. Gre za tipični heavy metal dvojec, kitarista streljata riffe v stilu Judas Priest, navdušujeta s solažami a la Saxon, Iron Maiden; od slednjih je v harmonijah prisotnega tudi nekaj novejšega pridiha. Pri tem pa ne gre za kakršnokoli kopiranje, saj imajo tako kitare kot kompozicije v celoti izoblikovano lastno identiteto. Njihova posebnost je petje v domačem jeziku (le nekaj refrenov je odpetih v angleščini). A brez skrbi, izpade zelo poslušljivo. V prvi vrsti Italijani obvladajo matični jezik, poslušalci so prikrajšani obupnih naglaševanj v angleščini, izpade precej spevno in glasbi da eksotičnega pridiha. Podobno kot je to pri španskih heavy metal bandih (legendarnih Muro ali Tierra Santa). Najhitreje se bodo z albumom spoprijateljili prav tisti, ki radi prisluhnejo tem bandom. Pa tudi vsak, ki rad sliši dobro heavy godbo, tu ne more zgrešiti. Heavy metal!