Tailgunner so se poimenovali po uvodni skladbi najmanj sprejetega albuma Iron Maiden z Dickinsonom na vokalu. Izbira je padla na podlagi najbolj kulskega zvena naslova komadov, ki so ga člani banda izbirali iz svojih diskografij. Ime je kot ustvarjeno za heavy metal in tudi z vidika Maidenove ikonografije ne deluje, kot da bi šlo pri njih za kakšen Maiden cover band.

Po prvencu Guns for Hire so Tailgunner nase med heavy metal srenjo že dodobra opozorili in hitro postali eni izmed skupin mlajše generacije, ki veliko obetajo. Po dolgem času pa gre za tradicionalni heavy metal band, na katerega so ponosni in nanj polagajo velike upe za prihodnost v zibelki heavy metala, Angliji. Ne glede na ime in tudi vojno obarvano tematiko, ki je tudi del opusa Tailgunner, kvintet ni tako blizu Iron Maiden, kot je drugim britanskim heavy metal velikanom, Judas Priest. Naslovnica skupaj s sireno za zvočni napad v uvodu naslovnega, otvoritvenega komada, daje vtis večje povezanosti s prvimi, a je že dokaj hitro jasno, da so precej bližje Priestom kot Maidenom. Tempo na albumu je močno navit, pesmi so zelo direktne, brez nekih sprememb, prehodov, veliko je bliskovitih kitarskih duelov, bobni so izpostavljeni, izredno močni. Bobnanje je zelo »priestovsko«, v določenih komadih pa gre v obliki tipičnega, rušilnega »double-bassa« in držanja enakomernega ritma zelo v smer klasičnega evropskega power metala.

Tudi na splošno daje album Midnight Blitz občutek, da so zasidranosti v tradicionalnem heavy metalu navkljub Tailgunner vanj subtilno vnesli nekaj tipične evropske melodične powermetalskosti. Poleg bobnanja se to kaže v določenih kitarskih harmonijah in melodičnih vokalnih linijah. To se še najbolj čuti v komadih Eulogy, Night Raids ter Barren Lands and Seas of Red. Melodika definitivno igra zelo pomembno vlogo, seveda tudi v edini baladni skladbi albuma, War in Heaven. Te z atmosferičnimi klaviaturami dobijo dodatno čustveno globino in eleganco. Adam Wakeman, znan po sodelovanju z Ozzyjem in Black Sabbath ter sin Ricka Wakemana (Yes), je tu opravil odlično delo. Raven kakovosti je skozi cel album zelo visoka, omeniti velja vsaj še energično Follow Me in Death z markantnim refrenom in melodičen, malce bolj atmosferičen Tears in Rain, kjer tako kot skozi cel album prepriča vokalist Craig Caims. Njegov vokal je zelo melodičen, močan, prodoren, nima pa takega razpona kot pri njegovih najbolj znanih rojakih, sploh gospoda iz največkrat omenjenih zasedb v recenziji.

Z Midnight Blitz Tailgunner dokazujejo, da gre pri njih za kakovosten, ambiciozen band, ki tradicijo uspešno prenaša v sedanjost. Preverite, splača se.