Z avstrijskimi The Frozen sem se prvič in edinokrat do sedaj srečal pred petimi leti, ko so kot predskupina progresivcenm Threshold in Ark igrali na Dunaju. Takrat s svojim dark metalom niti malo niso sodili v koncept glavnih akterjev in tudi kakšnega posebnega vtisa niso napravili. V petih letih se da storiti marsikaj in na albumu Blue Virtue se kažejo v boljši luči kot takrat.
The Frozen ustvarjajo glasbo, ki je daleč stran od vsega, kar se trenutno dogaja na metal sceni. Na avstrijski sceni tako predstavljajo nekaj tako samosvojega kot pri nas Brutart, ne glede na to, da stilsko ti dve zasedbi, čeprav se gibljeta v temačnih sferah, stilsko ne sovpadata. The Frozen na Blue Virtue demonstrirajo unikatno mešanico dark metala in heavy rocka, v kar občasno primešejo še nekaj punka. Zadnje je še najbolj opazno pri uvodni skladbi Adore s punk ‘n’ rollersko ritmiko in načinom petja. Vokal je neobičajen, globok, način izražanja je občasno bolj v stilu govornega petja kot navadnega, po barvi glasu še najbolj spominja na Danziga, čeprav ni tako globok, močan in karakteren, a bolj eksperimentira z neobičajnimi linijami. Band se veliko igra z različnimi ritmi, pri uvodni skladbi Adore je ta punk rockovsko obarvan, ponekod je bolj klasično rockerski ali darkersko gotski, nekatere skladbe so tudi bolj progresivno zastavljene. Material na albumu je precej raznolik, skupna točka vseh skladb pa je melanholija.
Avstrijce velja pohvaliti, da so se lotili svoje glasbe drugače od ostalih metal bandov, albuma kot je Blue Virtue ni lahko najti. Priporočljivo predvsem za tiste, ki iščejo kaj drugačnega, neobičajnega.

Matjaž