Ste še vedno lačni »zmešanih sestric«? Ker je kar nekaj takih, ki na to vprašanje odgovorimo pritrdilno, so Twisted Sister pred leti ponovno izdali vse studijske albume. Vse razen najboljšega – Stay Hungry. Razloga za to sta bila dva: Atlantic Records jim niso dovolil nove izdaje, drugi razlog pa je dejstvo, da sami nikoli niso bili zadovoljni s končnim zvokom albuma iz 1984. Zato so se odločili, da bodo po dvajsetih letih cel album na novo posneli, s takim zvokom kot so si vedno želeli, dodali pa so še nekaj komadov.
Komadi so sedaj težji in bolj surovi kot na originalu, kitare so močnejše, spremenila pa se je tudi dolžina nekaterih solaž in introv (za produkcijo je tokrat poskrbel basist Mark Mendoza). Ampak, ali je nova preobleka komadov res boljša? Za vse ne. We 'Re Not Gonna Take It, The Price in I Wanna Rock so mi v originalu bolj všeč, ker so bolj zglajeni in zato bolj spevni. Dosti pa je na novi izdaji boljših. Že naslovni Stay Hungry je trši in zato bolj prepričljiv, Burn In Hell in Horror Teria sta še bolj zlobna, še najbolj pa mi je všeč nova verzija S.M.F., ki je ostrejša in bolj surova in se po občutku bolj približa koncertni izvedbi. Velik plus pa je tudi sedem bonus komadov, šest od njih ste lahko slišali v bolj neobdelani verziji na Club Daze: Vol 1 in 2. Never Say Never in Blastin’ Fast And Loud sta bila že v originalu mišljena za na Stay Hungry, še boljši pa so bivši demo posnetki Come Back, Plastic Money, You Know I Cry in Rock'n'Roll Saviors. Na album pa so uvrstili tudi do zdaj neposneto Heroes Are Hard To Find, ki je nastala po terorističnem napadu 11. septembra 2001.
Na novo posnet Stay Hungy je dober album, ki pa v vseh pogledih ne preseže originala izpred 20 let. Vsekakor pa so naredili dobro potezo, da so nanj dodali še bonus komade. Twisted Sister fani bodo tako lažje počakali na naslednjo turnejo.

Simon