Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

18. 2. 2021
Wayfarer - A Romance with Violence
Profound Lore Records, 2020

» ... A hero? A man. A mouthful of blood ...
Perennial, a loaded gun ... «

To, da v glasbi oziroma umetnosti sami že lep čas ni določenih mej, ki bi omejevale in določale neke smernice, in se tudi v metalu vedno znova pojavljajo nova prepletanja žanrov, uporaba najrazličnejših instrumentov ali izbor tematike, ki za to zvrst niso domače, je bolj ali manj jasno. Vedno znova se pojavi band, ki s svojim eksperimentiranjem in odkrivanjem novih svetov razširi obzorja poslušalcu in to enoličnost, ali bolje rečeno držanja se preverjenega, postavi v ozadje. Tako so postavili Američani Wayfarer iz Denverja svojo glasbeno pot in način ustvarjanja na Divji zahod in z zadnjim, zdaj že četrtim albumom z naslovom A Romance with Violence, postregli z zelo zanimivo mešanico, ki pa nikakor ni napačna.

Wayfarer že tako z uvodnim komadom The Curtain Pulls Back poslušalca popeljejo v zanikrno beznico nekega mesteca na Divjem zahodu, v kateri tišino razbija nežna melodija in poskuša omiliti bedo in prinesti žarek veselja v oči revolverašev, ki posedajo v samoti ob kozarcu žganja. Glasbeno so se tako fantje že v samem začetku naslonili na tematiko, ki je značilna za večino westernov in dosegli želen učinek. A kaj hitro ta umirjena melodija potihne in se prelevi v donenje mogočnih kitar in vokala, ki je na celotnem ploščku izjemno agresiven, prodoren in je tudi pri mirnejših pasažah, kjer growl zamenja normalno petje, postavljen v ospredje.

The Crimson Rider (Gallows Frontier, Act I) tako udari z vso močjo in postreže s pravšnjo mero agresije in atmosfere ter se sprehodi po celi paleti različnih glasbenih sekvenc, ki vsaka nadgradi prejšnjo. Mešanica težkih in hladnih pasaž z razgibanimi akustičnimi folk vložki ter tudi bluegrassa, ki popestrijo že tako zelo razgiban komad, da občutek, da poslušalec že na samem začetku doživi vse, kar mu ponujata Divji zahod in A Romance with Violence.

Kot že sam naslov naslednjega komada nakaže, gre pri The Iron Horse (Gallows Frontier, Act II) za logično nadaljevanje predhodnika in samo stopnjuje napetost in predstavlja metamorfozo, ki mogoče daje občutek, da glasbeno komad izgubi intenziteto in postane mirnejši, vendar kljub temu ne izgubi na moči, ampak še podkrepi občutek negativne ali bolje rečeno temačne, žalujoče narave, ki jo želijo Wayfarer prikazati, saj s celotnim albumom ustvarjajo cinematično vzdušje.

Tako tudi neposredni prehod k najkrajšemu komadu na albumu Fire & Gold podkrepi tezo, da je album izjemna mešanica različnih žanrov. Čeprav je najkrajši komad tudi najbolj miren in nekako zaključi prvi del albuma, pa kljub temu ni manj mogočen. Melanholičnost, ki je dosežena s preigravanjem temačne americane, bi brez zadržkov lahko postavili ob bok My Dying Bride.


» … Awash in gold and velvet, with wandering eyes
You feel it burning within you, you're paralyzed
Please take my hand and step into the night … «


Kot že na samem začetku omenjeno, A Romance with Violence ni tipičen black metal album s pridihom ameriških folk elementov in klasično atmosfero tega žanra. Gre za načrtno izbrane elemente iz različnih glasbenih zvrsti, ki ustvarijo odlično mešanico, ki je pri prejšnjih izdajah Wayfarer bila mogoče celo pozabljena. Z Masquerade of the Gunslingers se je četverec odločno oddaljil od preverjenega recepta in dodal zmesi, ki resnično privedejo poslušalca do novih razsežnosti poslušanja in dojemanja albuma, kar ponazarja tudi predzadnja skladba Intermission.
Prav tako kot uvodni komad, ki poslušalca vplete v zgodbo in ga popelje med kanjone in prerijo Divjega zahoda, tudi Intermission v ključnem trenutku, a izjemno prefrigano, preseka glasbeni potek in instrumentalno poslušalca pripravi na zaključek glasbeno-miselnega popotovanja.

In zakaj je potreben umirjen premor pred zaključkom ploščka? Z Vaudeville Wayfarer poslušalcu prikažejo še zadnje poglavje albuma. Miren in spokojen uvod komada se počasi, a vztrajno prelevi v močan in s čustvi nabit glasbeni vrhunec, podkrepljen z izjemno kitarsko melodijo odigra glavno vlogo pri doseganju epskega zaključka z izjemno globino. Na koncu ostane samo še zvok klaviatur, ki počasi pojenja in pripelje do tihega in mirnega zaključka, ki obstane in ostane ujet v času.

Wayfarer so z A Romance with Violance ustvarili zanimiv in predvsem razgiban album, ki postreže z vsemi elementi ekstremnega metala in jim doda pravšnjo mero inovativnosti s folk elementi Divjega zahoda, ki pa ne izpadejo moteči, ampak samo popestrijo osnovno glasbeno podlago in ji dodajo to, kar naredi album nekaj posebnega. Plošček, ki bo marsikoga presenetil.


» ... Where is the dream?
Where is the world that was promised?
Where is romance?
When did it give way to rape?

Who wears the masks?
Who do the gunslingers ride for?
Where is the dream?
Bleeding, discarded, thrown from the tracks ...

Where is the dream?? ... «

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija