Vsesplošni evforiji reunionov so se pridružili tudi kanadski metalci White Wolf, ki so v prvi polovici osemdesetih izdali dva odlična albuma, potem pa prenehali z delom. Kanada je od nekdaj veljala za deželo z razmeroma malo rock bandi, ki pa po pravilu vedno sodijo v sam vrh po kakovosti.
Tudi pri Victim Of The Spotlight gre za enega takih izdelkov. Mešanica melodičnega hard & heavy je nalezljiva do te mere, da album zadnje dni ne zapusti mojega predvajalnika in ga poslušam tudi po več kot desetkrat na dan. Zvok je odličen, pevec Don Wolf se lahko kosa z najbojšimi grli skandinavske šole melodičnega metala, najbolj pa navdušuje poseben, skoraj nežen način igranja solo vložkov kitarista Cama MacLeoda.
Skoraj vsak komad bi lahko bil potencialen hit. Album odpre hitra naslovna in zelo moderna Victim Of The Spotlight, sledi pa ji prava heavy metal himna Wolf, eden od vrhuncev albuma. Sledi še deset pravih killerjev, med katerimi je skoraj nemogoče izbrati najboljše. Moj osebni favoriti so melodična One More Lie, žagajoča Price Of One, mid- tempo Dreams Are Forever, zame drugi vrhunec pa je Don’t Turn Away, ena najboljših pop/metal skladb, kar sem jih kdaj slišal.
Ja, tudi vsega vajeni in razvajeni veterani še kdaj najdemo kaj, kar nas vrže iz čevljev. Victim Of The Spotlight je eden takih albumov. Zame nedvomno heavy metal dosežek leta.

Matija G.