Po lanskoletnem prepričljivem demo posnetku Rendered In Vain se švedskim melodičnim death metalcem Zonaria ni bilo potrebno dolgo ukvarjati z iskanjem založbe in izdajo prvenca. Resda niso prišli pod Nuclear Blast, ki ima pod svojim okriljem z izjemo Arch Enemy in Dark Tranquillity vse, kar v švedskem melodičnem metalu kaj pomeni, a tudi manjša ameriška založba lahko pomeni dobro odskočno desko za naprej. Še posebej glede na kvaliteto prvenca in mesto predskupine, ki so ga Zonaria dobili na evropski turneji Pain/Korpiklaani.
Zaradi profesionalne in dovršene izvedbe demo posnetka ni kakšnih posebnih razlik med njim in albumom – stilskih in kvalitetnih. Zonaria niso kakšen nebodigatreba In Flames/Soilwork/etc klon, ne naslanjajo se tako na melodije, kot to počnejo rojaki Sonic Syndicate. Prisegajo na brutalnejšo izvedbo melodičnega death metala, ki je še najbližje tistemu, kar počnejo Hypocrisy, čeprav se občasno bolj obračajo tudi proti thrash in black metalu. Mladosti primeren je njihov pristop precej brezkompromisen, energično divjaški, vseeno pa že dovolj zrel in kompakten, da ne zapadejo v kakšno nepotrebno razpuščenost. Atmosfero albuma zaznamuje apokaliptičnost tipa Dimmu Borgir, le da vse skupaj ostane na ravni klaviatur in ne izjemno pompozne simfonike. Skladbe so dovolj razgibane, znajo odigrati zelo melodičen, speven del, headbanger srednjega tempa in direkten death/thrash part. Vedo, kaj je riff moderne in kaj riff stare šole. Zelo dober začetek, ni kaj.

Matjaž