Sveži oaklandski mincerji/gore grinderji Haggus, ki so od leta 2014 nakopičili dobrih 40 izdaj, se še kar niso ustavili. Ja, ostajajo zvesti tradiciji Agathocles, utemeljiteljev mincecora, ki so, začenši leta 1988, nagrmadili že skoraj 500 izdaj. Zaradi grmade izdaj, v kateri je samostojna izdaja polne dolžine redkost, sem se odločil, da recenziram kar oba solo albuma.

Na tej točki bi se spodobilo, da nekaj besed namenim podžanru mincecore. Po besedah Jana Frederickxa, enega ustanoviteljev Agathocles, razlogi za svojevrsten grindcore, ki so ga začeli, ležijo v vedno večjem oddaljevanju le-tega…

P.L.F. ali »Pulverizing Lethal Force« in tudi »Pretty Little Flower« je duo (oz. trio, kadar se jima pridruži kak session basist), ki je nastal leta 1999 (iz talilnega lonca z Insect Warfare in podobnimi bandi) v mestu iz ZDA, najbolj poznanem po stavku, ki ga je izrekel John Swigert med misijo Apollo 13. Ja, Houston, Teksas. Misije v vesolje in grindcore. No, prvih z ukinitvijo Space Shuttle programa sicer ni več, je pa zato grindcore scena še kako živa.

Odličen dokaz za to je prav Jackhammering Deathblow of Nightmarish Trepidation, zadnji od petih »celovečercev« P.L.F., na voljo na vinilu in…

Temperance je mlada melodic metal zasedba iz sosednje Italije. Čeprav so se z istoimenskim albumom na sceni pojavili šele leta 2014, so Temperance s svojim edinstvenim stilom že osvojili odre širom Evrope. Poleg nastopov na lastnih turnejah so kot predskupina sodelovali z raznimi velikani melodičnih zvrsti metala, kot so na primer Nightwish, Within Temptation in Luca Turilli's Rhapsody. Do danes so poleg prve plošče izdali še tri: Limitless (2015), The Earth Embraces Us All (2016) in Of Jupiter and Moons (2018). Poleg tega so leta 2017 posneli prav poseben koncert v živo, na katerem so se jim …

Včasih na internetu naključno naletiš na objavo o bandu, za katerega slišiš prvič. Nikoli še nisi slišal njihove glasbe, ti je pa všeč, kar je napisano. Najdeš bandov profil na socialnih omrežjih, všečkaš, slediš, pozabiš. Občasno se katera od bandovih objav prebije čez strumno vrsto algoritmov, ravno toliko, da si rečeš: »Saj res, to mora na playlisto,« a te zmoti Abbin komad, ki začne rohneti iz zvočnikov in nesojeni band spet potone v pozabo.

Pred nekaj leti sem prebral kup pohval o perspektivnem ameriškem »black metal« bandu, in ker v mojem svetu pojma ameriško in black metal nekako ne paš…

Z Islandije se po šestih letih razbijaškega in ne ravno tihega premolka (vmes so izdali kar nekaj EP-jev in veliko koncertirali) z drugim dolgometražcem Revelations of the Red Sword vračajo black metalci Svartidauði. Kot nakazuje že njihovo mistično islandsko ime, ki se v slovenščini ponuja kot »črna smrt«, se skupina poistoveti s smrtonosno neobvladljivostjo in epidemično prodornostjo, ki ju skušajo podajati skozi svoj zvok. To so dokazovali že na Flesh Cathedral iz leta 2012, na najnovejšem albumu pa se v večinoma krajših skladbah ta virulentnost le še podkrepi.

To se na Revelations čudovito…

Ways of a Heretic so mlada black metal zasedba iz Sevnice. Z zasedbo sem se srečal prvič leta 2016, in sicer na 6.66. ediciji Metal Erection. Čeprav je takrat pobalinska zasedba delovala dokaj neprepričljivo in nesigurno, sem nekje v sebi na tiho čutil in upal, da bodo člani zasedbe do studijskega prvenca dovolj dozoreli in potrdili všečnost takrat slišanega avtorskega gradiva.

In tako se je tudi zgodilo. Black metal, ki se orientira po skandinavskih starih šolah tega, je na ploščku z imenom In the Candlelight dobil prepričljivo podobo v obliki intra in desetih polnopravnih komadov. Skozi celo…

Da so osvojili jezik, ki rani, po dveh izdanih kratkih ploščah Narrow The Way (2014) in Trespassers (2015) februarja letos dokazuje band Ithaca s prvencem The Language of Injury.

Pri tem je treba izpostaviti vsestransko pevko Djamilo Azzouz, ki zna besedilom posoditi svoj glas tako agresivno kričeče kot čisto in melodično. To součinkuje s prepletom žanrov, kot sta na albumu prevladujoča metlacore in postmetal. Tako so tudi kitare včasih razglašeno nervozne, vrstijo se »chugga chugga« breakdowni, a tudi melodični in umirjeni deli. Nasploh je celotna zvočna podoba albuma nadvse nepredvidljiva in…

Londonski band Haken so v zadnjih nekaj letih postali eno glavnih mladih imen evropske in svetovne progresivne rock in metal scene. Po zelo uspešnem in odličnem izdelku The Mountain (2013), ki jih je izstrelil med progresivne zvezde in s katerim so si pridobili odobravanje raznih očetov te zvrsti (beri Mike Portnoy), ter nasledniku Affinity (2016), ki je bil sicer zelo dobro sprejet, a vendar ne tako odmeven kot predhodnik, se je band znašel pred izzivom, da s petim studijskim albumom potrdi svoje mesto na sceni.

Album odpre klaviaturska kompozicija Clear, ki pravzaprav bolj kot samostojna skl…

Veliko metalskih bandov, od Slayer do Marduk, piše besedila o drugi svetovni vojni. Mnogo manj se jih loti brezsmiselne grozote prve svetovne vojne. In tudi med slednjimi najbrž ni skupine, ki bi bila veliki vojni predana tako, kot so ji predani ukrajinski death/black/doom metalci 1914. Ne zgolj v imenu ali nemških uniformah, ki jih nosijo na koncertih – v njihovi celotni diskografiji najbrž ni niti ene pesmi, ki se ne bi na tak ali drugačen način ubadala s prvo svetovno vojno.

Njihov drugi dolgometražni album, The Blind Leading the Blind, ni v tem pogledu nobena izjema. Plošča je izšla pri za…

Velenjčani Inmate so konec lanskega leta izdali svoj tretji studijski album. Na našem portalu smo razčetverili tudi prvega in drugega, o katerem sem nekaj besed napisala sama. Dejan je prvi album označil za moderno death metalsko izdajo s podobnostjo švedskim In Flames. Sama sem drugi album sprejela še kot precej klasično, a udarno izdajo Velenjčanov. Kaj pa ponuja tretji album?

Če sem se pri recenziji za album Tree of Life »pritoževala« nad menjavo članov banda, predvsem nad menjavo vokalista, bi se morala ob čakanju na izid tretjega albuma samo držati za glavo. Zasedba je namreč ponovno doži…