Pa ga imamo – deveti studijski album norveškega dvojca Satyricon. Tokrat smo čakali eno leto manj kot na predhodnika Satyricon, album pa je ponovno bil napovedan s singlom, tokrat z istoimenskim Deep Calleth upon Deep.

In koliko je single natančno napovedal album in koliko je zavajal? Ko je Satyr govoril o tem, da se na albumu nahajajo izredno različni komadi, zaradi česar je težko izbrati enega reprezentativnega, se niti malo ni šalil ali namerno zavajal. Toda Deep Calleth upon Deep je vseeno zelo dobro nakazal smer, v katero se je Satyr tokrat podal in ki je manj rokerska, se pravi spet bolj…

V desetih letih studijskega zatišja je verjetno že marsikateri Akercocke privrženec obupal nad možnostjo, da bomo še kdaj dobili kak nov dolgometražni izdelek izpod rok te londonske zasedbe, toda nekje v lanskem letu je band le oznanil, da je napočil trenutek za šesti plošček, ki je temo sveta ugledal konec avgusta letos.

Promocijske fotografije banda pred izidom albuma so nakazovale estetsko spremembo, saj so dnevi suknjičev in kravat očitno minili. Toda že po prvih nekaj skladbah se izkaže, da se na drugi strani Akercocke glasba ni radikalno spremenila, temveč gre prej le za simbolno spremem…

Odkar sem odkril Animo Aeger, sem oboževalec. Iz tega razloga sem tudi bil vesel, ko sem nedavno v spletu opazil, da se je band le nekaj mesecev po tretjem studijskem albumu KotzeAdel vrnil z novim studijskim posnetkom. Tokrat gre za EP, ki nosi naslov Ab-Fakt.

Ab-Fakt ali grobo prevedeno Od-Jebano je skupek treh pesmi, ki po minutaži ne presegajo 20 minut. Te tri pesmi ponovno predstavljajo za Animo Aeger tipičen avantgardni black metal, kar v praksi pomeni pogosto uporabo akustične kitare in klaviatur ter tokrat nekoliko bolj poudarjeno bas kitaro. Samo po sebi nič posebnega, če ne bi proizv…

Po 17. studijskem albumu Arctic Thunder, ki ga je izdal black metal dvojec v lanskem letu, sem pričakoval, da se bo kopičenje izdaj vsaj za nekaj časa prekinilo. Po predhodnih izkušnjah je studijskemu celovečercu sledilo enoletno zatišje, ki ga band v novem desetletju prekinja s kompilacijami, ki naj bi bile posebne zaradi Fenrisovih komentarjev in redkih fotografij. Torej ne zaradi glasbe. Čeprav te nikoli nisem slišal, bi na pamet rekel, da velja to tudi za The Wind of 666 Black Hearts. Lani konec leta izdan nabor pesmi iz vadbenih prostorov iz obdobja albumov A Blaze in the Northern Sky in …

Mattias Marklund (kitara), Simon Lundström (bas kitara) in Vintersorg (vse ostalo) so uslišali moje pobožne želje, in seveda pobožne želje številnih bandovih privržencev, in po skorajda 20 letih izdali nadaljevanje slovitega albuma Till fjälls. Po pričevanjih Andreasa »Vintersorga« Hedlunda se je med pisanjem aktualnega celovečerca izkazalo, da nastaja dolgo izgubljeni manjši brat, zaradi česar zveni naslov potemtakem skorajda povsem logičen. Ali povedano drugače: po številnih obračanjih nazaj in strmenju h koreninam je bil nastanek tega albuma le še vprašanje časa, medtem ko njegovo ime kljub…

Teatralni simfonični black metalci Carach Angren se vračajo na sceno s svojim petim albumom. Komajda smo torej bili v začetku leta priča predstavitvi celovečerca This Is No Fairytale, ki sem se je udeležil v Gradcu, že je band postregel z novo, na vsem nam ljubo plastiko odtisnjeno predstavo.

Za razliko od predhodnika, v povezavi s katerim dolgo nisem znal govoriti o kakršnem koli hitu, se poslušalcu na aktualnem ploščku ponujajo en hit za drugim že kar po nekaj poslušanjih. Po kratkem instrumentalu, ki nas vpelje v svet gnilobe, sredi katerega naj se ne bi spodobilo plesati in smejati, že tak…

Limbonic Art je ena izmed zasedb, ki je (skupaj z drugimi sodobniki) orala ledino simfoničnega black metala v sredini devetdesetih let. Prva dva albuma tako še danes sodita med klasike simfoničnega black metala, kasneje pa je prepoznavnost skupine precej upadla in Limbonic Art se nikoli niso niti približali uspehu prav tako simfonično navdahnjenih rojakov, kot so npr. Dimmu Borgir ali pa Emperor.
Zasedbo, ki je večino časa delovala kot kreativno bolj ali manj uravnotežen duet, je še pred sedmim studijskim dolgometražcem Phantasmagoria zapustil Morfeus in tako je Limbonic Art z ustanovnim članom…

Tokrat je trajalo 11 let, da so Rammstein izdali nov live album, tretji po vrsti. Kdor pozna band, in na tem mestu si upam trditi, da ga ni metalca in rockerja, ki ga ne bi, ve, da je treba Rammsteine doživeti v živo. Kakršen koli drug približek te izkušnje je samo klavrni poskus lizanja sladoleda na drugi strani stekla. To velja tako za DVD oziroma Blu-ray, še bolj pa za zgoščenko. Video posnetek se vsaj malo približa izkušnji v živo, toda v primeru Rammstein je treba vročico ognja pač doživeti neposredno na lastno kožo. Kar pa sploh ni težko, ne glede na to, kje v dvorani si človek najde svo…

Slabih šest tednov pred uradnim datumom izida svojega devetega studijskega albuma Satyricon dražijo poslušalstvo z istoimenskim singlom. Ker se naj bi komadi na ploščku zelo razlikovali med seboj, se je Satyr težko odločil, katerega izbrati kot reprezentativnega za album. No, na koncu se je le odločil, svojo odločitev pa je obrazložil takole: »The title track is the only song we’ve done with baritone and regular guitar all the way through the song. I felt it was needed for the tonal depth I was looking for and to enhance the swing of the groove in the heavier parts. It also has mellotron, cell…

Nokturnal Mortum so bili zmeraj band, ki zna presenetiti. Po več kot 20 letih delovanja in številnih studijskih in tudi koncertnih izdajah je to v glavnem okoliščina, ki govori v prid kakovosti bandovega ustvarjanja. Nokturnal Mortum so tako skozi več kot dve dekadi delovanja uspeli ustvariti povsem unikaten simfonični pagan/black metal, ki je bil zmeraj začinjen z dobršno dozo folklornih elementov. Ti so se tudi zmeraj izkazali kot dober dodatek k sicer surovemu blackmetalskemu udarjanju in tako ustvarili pravo in potrebno mero protiuteži, da so albumi odmevali v poslušalčevih ušesih še dolgo…