Principality of Hell je superzvezdniška zasedba, v kateri se je zbrala smetana grških black metal glasbenikov, ki sicer delujejo pod nazivoma Necromantia in Thou Art Lord. Namen tega projekta ni izvajanje kompleksnih okultnih obredij, invokacija astralnih entitet ali pouk satanistične filozofije. Tokratno združenje ima zgolj en cilj: zabavo do bridkega konca.
Divji rokenrol, alkohol, seks, pesti, bencin, kri, znoj, pljunki in kozlanje, to nam Principality of Hell prinašajo na prvencu Fire & Brimstone. Za glasbeni vzor so iz zaprašenih in s pajčevinami ovešenih kleti privlekli stare kasete in v…

Gone je prvenec depresivne metal/rock zasedbe Autumn's Dawn in za dotični projekt sta združili moči dve odmevni imeni avstralske metal scene, in sicer Matthew "Anguish" Bell (Troldhaugen, Rise of Avernus, Bane of Isildur) ter Tim "Sorrow" Yatras (Blackened Angel, nekoč član Nazxul, Austere, Woods of Desolation). Autumn's Dawn zaradi lahkotnejših pesmi ter predvsem zaradi prepoznavnega Yatrasovega petja takoj spomni na njegov pretekli projekt Grey Waters s stanovskim kolegom D. (Woods of Desolation), ki je razpadel par let po izidu njunega edinega EP-ja Below the Ever Setting Sun (2010). Četudi…

Ni kaj, fantje iz osrednje Slovenije so pridni. Po petih letih delovanja je v začetku devetega meseca tega leta izšel tretji studijski izdelek, EP z naslovom Wars & Oceans.
Na podlagi zamegljenega spomina na drugi studijski album in kratkega ponovnega poslušanja le-tega bi najnovejšo stvaritev Condemnatio Cristi površno primerjal s prvo polovico Soundtracks. Za razliko od predhodne izdaje pa je za Wars & Oceans značilna očitna osrednja tema, jasna rdeča nit, ki jo band gradi in zaključi na orkestralnih melodijah (intro Tränen in outro Coming Home). In če grem v času še dlje nazaj v preteklost,…

Všeč mi je naslov debitantskega albuma – tolažba v samoti. Samota ne tolaži, le še bolj razžira tisto malo, kar je v nas ostalo. Samota nas prisili, da se soočimo z realnostjo. Da gledamo z odprtimi očmi – če namreč ob trpljenju zapreš oči, bo le še huje, saj bomo tako le zaslepljeni, ker nevarnosti ne bomo videli. Odprimo oči, uničimo vse, kar smo, da lahko končno znova začnemo. To je sporočilo, ki nam ga daje Morost na okoli štirideset minut dolgi poti do tolažbe.
Privoščil sem si ostanek nedeljskega večera in (kakopak!) v samoti prek studijskih slušalk in v medli svetlobi sveč doživel glasb…

Naslovnica albuma s pripadajočim imenom ima vsaj pri meni precej velik vpliv na to, kako se bom lotil poslušanja posameznega glasbenega izdelka. Predstavlja namreč temelj vizualne podobe, ki se začne nato formirati ob dejanskem poslušanju glasbe. Marsikateremu poslušalcu je slednje bolj kot ne nepomembno, vendar sam menim, da lahko dobra naslovnica oziroma ustrezen širši koncept albuma (vključno z naslovi pesmi) izboljša glasbo na posameznem glasbenem izdelku in obratno. To na tem mestu omenjam zato, ker Slugdge sodijo v slednjo kategorijo »obratnega«. Že sama besedna igra v imenu banda, ki na…

Dark Fortress so ena izmed tistih skupin, katerih diskografijo sestavljajo same kakovostne, a tudi precej ziheraške izdaje (z zgolj posameznimi, po kvaliteti resnično izstopajočimi komadi). Leta 2010 izdani album Ylem je bil v tem smislu še najbolj »nestandardiziran« in je imel kar nekaj izjemnih trenutkov. Na podlagi slednjega sem na aktualnem nasledniku, Venereal Dawn imenovanem, pričakoval nekaj podobnega, zlasti pa več drznosti in eksperimentiranja (pri celometražnem ploščku številka sedem bi si band to že lahko privoščil). Žal se to ni zgodilo. Venereal Dawn prej zveni kot nekakšna kompil…

Našel sem nekaj iz domačih logov, celo iz Tolmina (naključje?). Po krajšem raziskovanju sem ugotovil, da ni to nič novega v smislu osebja in glasbenega stila – prototip Mothermound je band Expulsion, ki je obstajal do leta 2005, nato pa je trio dobil dodatnega člana in spremenil ime. Ohranili so stil, začrtan s predhodnikom, in lani izdali prvenec The Burden of Tomorrow.
Poslušam glasbo in poslušam, a nekako je ne morem označiti s tipičnima stavkoma »To je podobno kot …« ali »Aha, to je kombinacija tega in tega …«. Pesimist reče: »Torej so tako slabi, da ne moreš napisati niti stavka o njihovi…

Dragonforce sem poslušal, še preden so bili kul. V živo so davnega leta 2005 igrali kot predskupina Iron Maiden v Gradcu. Publika je med njihovim nastopom vpila »Maiden! Maiden!«. Jezen sem bil, da jim niso dali priložnosti, saj so imeli dober nastop (mislim, da so ravno promovirali album Sonic Firestorm. Sledil sem temu veseljaškemu power metal spektaklu še na naslednjem albumu Inhuman Rampage, nato me je minilo veselje do veselega metala. Mislim, da se je po izidu tega albuma z njihovo glasbo skoval izraz »Nintendo metal«, saj je bilo ogromno zelo hitrega soliranja in zvokov, ki so v spomin …

Bölzer je dvojica Švicarjev, ki me je v zadnjem času popolnoma navdušila z večplastnim in unikatno zvenečim black/death metal koktejlom. Tega zasedba letos servira s »takratkim« ploščkom Soma, poimenovanim po opojni pijači, ki je bila v starih Indo-iranskih kulturah uporabljena v obredne namene. In tudi glasba na tem ploščku je zasvojljiva, umsko dojemanje spreminjajoča ter mistična.
Skladba Steppes se začne z značilnimi zvenečimi in razpotegnjenimi riffi, ki vzpostavljajo neposredno povezavo s prejšnjim EP-jem Aura. Ti riffi režejo čez death metal podlago, kakor iz daljave pa donijo vokali, k…

Kot večina »pop zadev« na sceni tudi Semargl že lep čas stavijo na seks kot glavni reklamni izvesek, v njihovo mrežo erotičnih namigovanj pa sem se ujel tudi sam, ko je bil aktualen njihov studijski album Satanic Pop Metal. Takrat sem z veliko mero tolerance iskal poslušljivost glasbe, ki naj bi se skrivala za nadvse neposrednim, enostavnim in posledično zelo provokativnim naslovom, našel pa sem do določene mere sprejemljiv košček metal glasbe. Le-ta pa je z Love povsem in totalno izginil. Brez nekega dolgega in globokega razpredanja: ukrajinska peterica z dvema mičnima deklinama se je prodala…