recenzije

    18. 1. 2005, Ivan Cepanec

    Negligence

    Demo

    /, 2004

    V svetu, kjer je »thrash« metal postal etiketa, nalepljena na izdelke nove švedske šole ali melodičnega ameriškega metalcora, je obstajal le kanček upanja (ne upoštevajoč legend thrasha kot Slayer, Exodus itd.), da bi se lahko zbral ali obstajal thrash band. Oprostite moji nevednosti ali pomanjkanju informacij, vendar nisem videl/slišal bandov, ki bi lahko obudili značilno vez s tistim old-school nemškim ali Bay Area zvokom, ki ga mnogi tako obožujemo.
    No, slovenski band Negligence je kot prikazen svetega grala. Ti fantje so edini Bay Area band v Sloveniji in definitivno prebujajo nostalgijo za…
    Enemy Of God

    17. 1. 2005, Matjaž Prešeren

    Kreator

    Enemy Of God

    Steamhammer(SPV)/Panika Records, 2005

    Kar se je zdelo težko dosegljivo, se je zgodilo. Samo en album je bil potreben in Kreator so že prekosili fantastičnega Violent Revolution. In če so na prejšnjem albumu posneli Reconquering The Throne, bi lahko sedaj Dominate The Throne.
    Enemy Of God je perfektna simbioza brutalnosti, agresivnosti in melodičnosti, ki se v različnih razmerjih pojavlja skozi vseh dvanajst skladb. Brezkompromisni, brutalno obarvani riffi, kitarske harmonije, ki takoj pritegnejo, nadgrajene z bliskovitimi oziroma zelo melodičnimi solažami, rušilni bobni in Millejevi izlivi agresije so glavni Enemy Of God atributi. …
    Cast Away

    14. 1. 2005, Matjaž Prešeren

    Visions Of Atlantis

    Cast Away

    Napalm Records, 2004

    Z Visions Of Atlantis sem se do sedaj srečal samo v živo, Cast Away je moj prvi studijski kontakt z avstrijskimi simfoničnimi metalci. Dosedanji vtisi so bili, da gre za neizvirno Nightwish kopijo, ta album pa to samo še potrjuje.
    Najprej je tu pevka Nicole, ki vse preveč poizkuša posnemati Tarjo. Ne gre za slabo pevko, vendar ne bi ji škodilo, če bi poizkušala peti »svoj« vokal. Pri vsem skupaj pa je njen vokal še vseeno najboljše, kar imajo Visions Of Atlantis za ponuditi. Moški vokal je tukaj bolj fantovski kot moški, zveni premehko in čisto razneženo, če ne drugega, se vsaj prilagaja celotn…
    Tarja in Ljubljana

    13. 1. 2005, Ivan Cepanec

    Barehanded

    Manipulator (demo)

    /, 2004

    Barehanded so me s svojim prvim studijskim demom Manipulator res navdušili. Kvartet je posnel enajst pesmi, tako da se lahko veselite uro res dobre in agresivne glasbe.
    Igrajo neke vrste mešanico thrashcora in melodičnega metala. Če vas takšna oznaka odbija, sledi nadaljnja razlaga. Pesmi so povprečno dolge tri do štiri minute, zelo hitre, njihova pomembna odlika pa je raznolikost. Kar se tiče melodij, imamo eno kitaro in s prsti odigran bass brez prečk. Oba instrumenta včasih odigrata tipične thrash melodije, kombinirane s hitrostjo, včasih new-school hardcorom. Riffi in solaže so zelo dobro s…
    Years In Waste

    12. 1. 2005, Matjaž Prešeren

    Omnium Gatherum

    Years In Waste

    Nuclear Blast/Mordor, 2004

    Promovirati finski band pod oznako melodični death metal, danes poslušalcem predstavlja igrati v stilu Children Of Bodom, Dark Tranquillity, Arch Enemy, Soilwork in podobnih bandov. Neuveljavljen band s tem lažje pritegne pozornost širšega kroga ljudi, vendar bi v primeru Omnium Gatherum marsikdo dobil nekaj drugega, kar si je predstavljal.
    Beseda melodični ima pri Omnium Gatherum nekoliko drugačen pomen. Veliko prej kot zgoraj omenjene bande se pri njih najde vplive Opeth, Katatonia, celo Entombed in At The Gates. Years In Waste ni album, ki bi takoj sedel v uho. Progresivni faktor pri nekate…
    Nymphetamine

    11. 1. 2005, Ivan Cepanec

    Cradle Of Filth

    Nymphetamine

    Roadrunner Records, 2004

    Zadnja plošča angleških popolnih dekadentov je izreden izdelek, ki tako glasbeno kot po ostalih kriterijih ustreza temu, kar Cradle Of Filth predstavljajo.
    Tokratni opus bi lahko označil kot agresiven heavy metal z black vokalom. Tukaj black metala, razen v dveh blastbeat delih in določenih kitarskih melodijah, ni več; vsaj če gledamo po glasbeni strukturi. Stvar je izredno poslušljiva, produkcija je neverjetna. Morda je s tem malce izgubila na tisti temačnosti, ki Cradle Of Filth sledi kot megla v yorkshirski pokrajini, ampak vsekakor kaže napredek znotraj banda, ki se tako kot Dimmu Borgir i…
    Dejan Klančič
    (N)utopia

    10. 1. 2005, Matjaž Prešeren

    Graveworm

    (N)utopia

    Nuclear Blast/Mordor, 2005

    Graveworm so v zadnjem času postali eden najpopularnejših italijanskih bandov, veliko zanimanja znje se kaže tudi v Sloveniji, kjer Italijani postajajo redni gostje koncertnih odrov.
    Do sedaj smo jih poznali predvsem kot melodičen black metal band, na albumu številka pet pa so naredili opazen premik glede na zadnja dva albuma Engraved in Black ter Scourge Of Malice. Pozna se prihod novega kitarista Lucasa Flarerja, ki je postal glavni pisec glasbe in v ospredje še bolj postavil kitare, tempo pa se je v povprečju opazno upočasnil. Veliko manj je agresivnih black metalskih napadov in blastbeatov,…
    Be

    7. 1. 2005, Matjaž Prešeren

    Pain Of Salvation

    Be

    Inside Out/Panika Records, 2004

    Z zadnjima dvema albumoma so Pain Of Salvation v progresivnih metal krogih postali ena najbolj cenjenih zasedb, njihov »kreator« Daniel Gildenlow pa zelo zaželen gost pri različnih projektih prominentnih prog glasbenikov.
    Vse to zanimanje za Pain Of Salvation in njihovi uspehi pa niso spremenili Danielovih načel pri ustvarjanju. Mogoče bi kdo pričakoval, da bo sedaj naredil njihovo glasbo bolj sprejemljivo širši publiki, vendar gre Be v čisto drugo smer. Tudi dobre poznavalce njihovega dosedanjega zna Be zelo presenetiti; za natančno spoznavanje in odkrivanje vsega kar album ponuja, tako z glas…
    With Triumph Comes Loss

    6. 1. 2005, Ivan Cepanec

    Cataract

    With Triumph Comes Loss

    Metal Blade/Panika Records, 2004

    Cataract so me nadvse presenetili, saj sem pričakoval, da bo švicarski kvartet ponudil malce trši zmetalizirani hardcore. Hardcorea tukaj ni več, glasba je zmetalizirana do te meje, da imate občutek, da resnično poslušate Bolt Thrower z ritmiko At the Gates (vendar brez melodike slednjih) in veliko primesi Slayer.
    Tole je neverjetno dobrih in apokaliptičnih štirideset minut, kjer Cataract s svojimi nizkotonskimi kitarami, skoraj brez solaž in z odličnim kričečim vokalom popeljejo poslušalca na trnovo pot vsakdanjega življenja, ki ga opisujejo besedila. Za razliko od tipičnih metalcore bandov, …
    Paranoid - skodelica
    Tage Mahal

    5. 1. 2005, Matjaž Prešeren

    Jon Oliva's Pain

    Tage Mahal

    Steamhammer (SPV)/Panika Records, 2004

    Med izidoma Wake Of Magellan in Poets And Madmen je minilo pet let, med Poets And Madmen in njegovim naslednikom pa jih bo vsaj toliko. Vseeno pa situacija za Savatage fane le ni tako slaba, kot kaže na prvi pogled. Pričakuje se izid drugega albuma Circle II Circle, solo prvenec je izdal Chris Caffery, za enako potezo pa se je odločilo tudi »Mountain King«, Jon Oliva.
    Prvič v karieri je Jon naredil album čisto po svojih notah, brez sodelovanja s Paul O' Neillom oziroma še prej s svojim bratom Crissom, ki mu je ta album tudi nekako posvečen. Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da bi šel Jon del…