recenzije

    Apocalypse

    27. 7. 2002, Matjaž Prešeren

    Arachnes

    Apocalypse

    Scarlet Records, 2002

    Naslednji predstavnik “mogočnega bratstva” italijanskega power metala so Arachnes, ki se nam predstavljajo že s svojo tretjo ploščo Apocalypse. Utopično bi bilo pričakovati, da bi nas na njej naši sosedje presenetili s čim novim, še nikoli slišanim pri ostalih “italo” bandih oziroma njihovih skandinavskih oziroma nemških vzornikih. Na Apocalypse je tako moč slišati nekaj podobnega kar ponujajo že Labyrinth, Stratovarius, Malmsteen in tudi Rhapsody.
    Prevladujejo hitre, double bass pesmi kot so Apocalypse, Prayer (part 2), Tango, The Blood Of My Brain, pri katerih imata glavno vlogo vodji banda, …
    The Watchers

    26. 7. 2002, Matjaž Prešeren

    Royal Hunt

    The Watchers

    Frontiers Records, 2002

    Še ne leto po albumu The Mission so danski progresivno-melodični metalci Royal Hunt izdali nov CD The Watchers. Vendar tega ne moremo šteti kot regularni album, ampak bolj kot neke vrste darilo zvestim fanom.
    Album se začne s 14-minutnim epom Intervention, ki je predelava do sedaj le na Japonskem izdanega komada. Le-ta na najboljši možni način predstavlja njihovo glasbo; je zelo raznovrsten, v njem na manjka hitrejših pasaž, prehodov, kot tudi počasnejših, bolj progresivnih delov. Klaviature igrajo veliko vlogo, enako pa velja za čist, melodičen vokal Johna Westa. V nadaljevanju sledijo koncer…
    The Gate

    25. 7. 2002, Matjaž Prešeren

    Eterna

    The Gate

    Scarlet Records, 2002

    Zgleda, da so Angra povzročili pravo revolucijo na področju melodičnega power metala v Braziliji, kajti vse več in več je bandov iz te južnoameriške države, ki poizkušajo svojo srečo v Evropi. A malo je takšnih, ki imajo vsaj potencialne možnosti doseči uspeh poleg Sepulture, najslavnejšega brazilskega banda. Glede na album The Gate (njihov tretji), Eterna zaenkrat nimajo pravih možnosti za to.
    Eterna igrajo melodični power metal, ki ga kombinirajo s tehnično bolj kompliciranimi progresivnimi elementi, kar po stilu še najbolj spominja na Italijane Labyrinth. Opaziti je, da se fantje trudijo, po…
    Soen
    Dying For The World

    24. 7. 2002, Matija Prnaver

    W.A.S.P.

    Dying For The World

    Metal-Is Records, 2002

    Od albuma Unholy Terror ni minilo kaj dosti več kot leto, pa se Blackie & Co. že vračajo z svojim okroglo desetim albumom, Dying For The World. Naslov albuma bo takoj postal jasen, če povem, da besedila te plošče temeljijo na pismih vojakov iz zalivske vojne.
    Glasbeno se W.A.S.P. seveda niso odrekli za njih tipičnemu heavy metalu. Zadnji dve plošči sta se nagibali bolj k razživetemu nažiganju, Dying For The World pa so začinili z nekaj epskosti. To W.A.S.P. nedvomno znajo, kar spomnite se albuma The Crimson Idol. In tale asociacija sploh ni naključna!
    Album ima poln zvok s tipično surovo W.A.S…
    Scantropolis

    23. 7. 2002, Matija Prnaver

    Scanner

    Scantropolis

    Massacre Records, 2002

    Po petletni odsotnosti se Scanner vračajo na sceno s svojim petim albumom. Vsa ta leta in nova postava (od Ball Of The Damned zasedbe sta ostala edino Axel Julius in Marc Simon) so prinesli velike spremembe. Tako velike, da bi skoraj lahko govorili o popolnoma drugem bandu.
    Scanner so na tem albumu nekako združili power metal in gothic. Največ power metal dejavnikov je opaznih pri bobnanju, medtem ko glavni ženski vokal Lise Croft (sorodnosti z Laro Croft mi žal ni uspelo preveriti) in dobra, a nevsiljiva podkrepljenost s klaviaturami vlečeta proti gothicu. Kitaram so odvzeli nekaj vloge, venda…
    Sacred Pathways

    20. 7. 2002, Matjaž Prešeren

    Artension

    Sacred Pathways

    Frontiers Records, 2002

    Ko se skupaj zberejo tako dobri glasbeniki kot so John West (Royal Hunt), Vitalij Kuprij, Mike Terrana (Rage, Axel Rudi Pell), Kevin Chown (Magnitude 9, Tiles) in Roger Staffelbach, so pričakovanja nedvomno lahko velika. A na žalost so v veliki meri ostala neizpolnjena.
    Artension igrajo progresivni power metal, nekako v slogu Symphony X in Adagio. Kvaliteta članov banda nikakor ni sporna, kar se pri Sacred Pathways tudi vidi, vendar tu vse skupaj deluje zelo togo, kot da plošča ne bi imela duše. Pri njenem poslušanju se ne morem znebiti tega občutka, kot tudi tega, da je bila narejena bolj »na…
    Dejan Klančič
    Superholic

    19. 7. 2002, Matjaž Prešeren

    Engine

    Superholic

    Metal Blade, 2002

    Nikoli si ne bi mislil, da bom tako z veseljem poslušal zelo moderen metal izdelek, ki že skoraj meji na »nu-metal«. Tisto o skoraj in zajcu pa menda vsi poznate. Prvi razlog za to nima neposredne zveze s tem albumom, temveč izvira iz prekomernega poslušanja vseh mogočih in nemogočih power metal izdelkov, ki so izšli v zadnjem času. A drugi, pomembnejši razlog, je vseeno sama glasba drugega albuma projekta Engine.
    Glede na glasbo, ki jo igrajo, je zasedba Engine zelo presenetljiva: Ray Alder (Fates Warning), Joey Vera (Fates Warning, Armored Saint, Seven Witches), Bernie Versailles (Order Of Th…
    Fermina

    18. 7. 2002, Matija Prnaver

    Fall Of The Leafe

    Fermina

    Armageddon Shadow, 2002

    Za svojo tretjo ploščo so se tile Finci odločili kar dobro spremeniti slog. Z albuma je takoj razvidno, da jih je v to gnala želja po izvirnosti. V to smer so šli tako daleč, da na račun originalnosti trpi kvaliteta.
    Šli so v mehke gothic vode in dodali dosti rockerskih elementov. Glasba je tako izgubila vso temačnost, kakršna nam je poznana z njihovih prejšnjih izdelkov. Postali so melodični in celo živahni, kar se tiče glasbe same. Kitare so mehke in kar preveč sramežljivo ostajajo v ozadju. Niso se pa odrekli zvoku kitar in riffom, v katerih najdete njihove rojake Amorphis. Klaviature so do…
    DragonSlayer

    17. 7. 2002, Matija Prnaver

    Dream Evil

    DragonSlayer

    Century Media Records, 2002

    Val power metala, ki so ga sprožili Hammerfall, očitno še vedno traja. Dream Evil so najboljši švedski odgovor na to dogajanje. Za kvaliteten prvenec jamči pet izkušenih glasbenikov, samih mojstrov metala: Fredrik Nordström, znani producent in lastnik Fredman Studia (kjer so fantje, jasno da, tudi posneli tole ploščo), Niklas Isfelt, čigar back vokal slišite na prvih dveh Hammerfall albumih, Peter Stalfors, ki je prispeval nekaj komponiranja za Hammerfall prvenec, za bobne je sedel Snovy Shaw (Mercyful Fate, King Diamond), med Švedi pa igra kitaro Grk Gus G., ki je pred tem razgibaval strune p…
    The Rasmus in Ljubljana
    Crucible

    16. 7. 2002, Matjaž Prešeren

    Halford

    Crucible

    Metal-Is, 2002

    Po izvrstnem comebacku Resurrection so bila pričakovanja pred naslednjim studijskim izdelkom »Metal God-a« zelo velika. A prvo poslušanje le-tega pričakovanj ni ravno izpolnilo. S Crucible so Halford & Co. naredili zelo drugačen album od prvenca; z njim so zavili v moderne čase in se oddaljili (a ne čisto) od klasičnega heavy metala, kar je glavni vzrok za mešane občutke ob prvem stiku z albumom. No, v bistvu se Halford drži istega koncepta kot Judas Priest, ki v vsej svoji zgodovini še niso naredili dveh podobnih si albumov.
    V začetku so prepričale le hitrejše pesmi, ki spominjajo na Resurrec…