recenzije

    The Brotherhood

    11. 4. 2002, Matija Prnaver

    Running Wild

    The Brotherhood

    GUN Records, 2002

    Rock ‘n’ Rolf, gusarski vodja Running Wild je eden izmed tistih glasbenikov, ki svojih, skoraj praviloma stalnih fanov, nikoli ne pustijo na cedilu. Ve se, kaj se lahko od Running Wild pričakuje in prav to se dobi tudi na The Brotherhood.
    Melodični in spevni so Running Wild že od nekdaj. Na The Brotherhood boste deležni malenkost manj epike kot na prejšnih dveh ploščah, prav zaradi tega pa je plošča živahnejša in udarnejša ter prikliče v spomnin Running Wild izdelke s konca osemdesetih. Kaj pa riffi? Seveda so tudi na tej plošči po izvirnem receptu Rock ‘n’ Rolfa. Je pa The Brotherhood prvi alb…
    A Virgin And A Whore

    11. 4. 2002, Matjaž Prešeren

    Eternal Tears Of Sorrow

    A Virgin And A Whore

    Spinefarm /Drakkar, 2002

    Ob prvem kontaktu z novo plošče Eternal Tears Of Sorrow sem bil nemalo presenečen. Finci so na A Virgin And A Whore zelo opazno spremenili svoj stil in nekako sledijo preobrazbi, ki smo jo lahko videli že pri Dark Tranquility in Sentenced. Prejšnji album je bil narejen še zelo pod vplivom švedskega melodičnega death metala, sedaj pa so svoj glasbeni spekter zelo razširili. Mogoče komu to ne bo najbolj všeč, a dejstvo je, da so šli s tem v svojo smer in ne zvenijo več tako podobno ostalim bandom kot v preteklosti.
    To se močno sliši že pri uvodnem komadu Aurora Borealis, ki ga zaznamujejo nenavad…
    Crucify The Priest

    10. 4. 2002, Matija Prnaver

    Bludgeon

    Crucify The Priest

    Magic Circle Music / Metal Blade, 2002

    Crucify The Priest je prva plošča za ameriški band Bludgeon in hkrati tudi prva za Magic Circle Music, založbo Manowar basista Joey De Maia, ki je tole ploščo tudi produciral.
    V sami ideji so se Bludgeon glasbe lotili na dokaj izviren način. Nekako so zmešali death metal in sodobni, recimo temu post-thrash ter dodali malenkost industrialnega občutka. Njihov zvok je oster, grob in težak, pri hitrosti igranja pa nihajo okrog srednjega tempa, nekateri počasnejši deli pa delujejo prav zateženo. Komade vodijo izraziti in močni ritmi, nekoliko pa pogorijo kar se tiče kitar. Riffi so preveč preprosti …
    U.D.O in Ljubljana
    Chapters From A Vale Forlorn

    9. 4. 2002, Matjaž Prešeren

    Falconer

    Chapters From A Vale Forlorn

    Metal Blade, 2002

    Eden najboljših prvencev lanskega leta je bil brez dvoma istoimenski album švedskih metalcev Falconer, ki so navdušili z zelo svojevrstno interpretacijo heavy metala, v katerega so vključili folk elemente, njihov zaščitni znak pa je postal kristalno čisti, a metalsko nenavadni vokal opernega pevca Mathiasa.
    Z novim albumom Stefan & Co. odlično nadaljujejo lani začeto delo. Chapters From A Vale Forlorn je na prvi pogled zelo podoben prvencu, a vendar le na prvi pogled, kajti razvoj v njihovi glasbi je očiten. Kot prvo je treba omeniti, da so se tudi na račun večje uporabe folk elementov malo upo…
    Gore Obsessed

    5. 4. 2002, Matija Prnaver

    Cannibal Corpse

    Gore Obsessed

    Metal Blade, 2002

    Recite kar hočete, ampak Cannibal Corpse še vedno ostajajo sinonim za brutalni death metal. Tudi če pri katerem bandu dobite bolj raztreščene možgane, več krvi po stenah in seks z bolj razpadajočim truplom, pa po kvaliteti Cannibal Corpse še vedno ostajajo med vodilnimi.
    Cannibal Corpse so band, ki ostaja pri svojem tudi na osmem albumu. Njihov razvoj ne prinaša omembe vrednih sprememb, malenkostne variacije na zvoku pa jih ohranjajo še vedno zanimive. Na Gore Obsessed še bolj kot na albumih iz zadnje polovice devetdesetih, tudi zaradi producenta Neila Kernona (Nevermore, Queensryche, Macabre),…
    Let Mortal Heroes Sing Your Fame

    4. 4. 2002, Matija Prnaver

    Summoning

    Let Mortal Heroes Sing Your Fame

    Napalm Records, 2001

    Je že tako, da tole postaja pravilo. Če nimaš ideje za svoje lastno besedilo, potem se pač inspiriraš iz del pisatelja J.R.R. Tolkiena. Ampak ker so njegova dela zanimiva in obširna, se še najbolj splača iz njih pobrati snov za cel album. In svoje cenjeno muziciranje posvetiti prej omenjenemu pisatelju (huh!). No ja, nekateri so šli še dlje, kot recimo Summoning. Njim je slednje uspelo še šestič, povrhu vsega pa pri tem niso niti prvi in še zdaleč ne edini.
    Če pustimo tolkienovsko obsedenost na strani, nam na albumu ostane osem glasbenih mojstrovin. Silenius in Protector, člana tega avstrijskeg…
    Kadilnica (25. 12. 2026)
    The Headless Horseman

    3. 4. 2002, Matjaž Prešeren

    Pegazus

    The Headless Horseman

    Nuclear Blast, 2002

    Avstralski heavy metalci Pegazus se po triletnem premoru vračajo z novim albumom in novim pevcem Robom Thompsonom.
    Začetek albuma je z njihovo tipično bojevniško naslovno himno zelo dober. Že sam refren »Heads will role…« pove o tej pesmi takorekoč vse. Tudi nadaljevanje albuma poteka v zelo podobnem stilu. Pegazus ostajajo, v bistvu na tem albumu še bolj igrajo »čistokrvni« heavy metalu iz osemdesetih, zelo v stilu takratnih angleških bandov. Še najbolj je to vidno v zelo Thin Lizzyjevskem komadu Ballad Of A Thin Man, ki je poklon njihovemu legendarnemu frontmanu Philu Lynottu. To je nedvomno …
    The Last Millenium

    2. 4. 2002, Matjaž Prešeren

    Chinchilla

    The Last Millenium

    Metal Blade, 2002

    Iz nemškega undergrounda se na površje prebija nov metal band z nenavadnim imenom Chinchilla. Fantje nam ne prinašajo nič pretresljivo novega, vendar ne glede na to je The Last Millenium zelo dober melodični power metal album. Nekaj podobnega bi dobil, če bi zmešal Brainstorm in ne najhitrejše Edguy.
    Ploščo sestavlja devet lastnih pesmi in priredba enega najbolj znanih Thin Lizzy komadov The Boys Are Back In Town, ki jim je kar dobro uspela. Kitare so zelo »lizzyjevske«, bobni trši, klaviature agresivnejše, vokala kot ga je imel Phil Lynott pa Thomas Laasch seveda nima. Vseeno je zelo dober vo…
    Breath Of Life

    27. 3. 2002, Matija Prnaver

    Magnum

    Breath Of Life

    Steamhammer / SPV, 2002

    Šestletni odmor, katerega so si vzeli za “nabiranje energije”, Magnum prekinjajo z enajstim albumom Breath Of Life. Ta odločitev se je vsekakor obnesla, saj ta plošča kar izžareva svežino. Povrh vsega pa jih je četrt stoletja trajajoče ustvarjanje naredilo vse prej kot stare in dolgočasne.
    Magnum se seveda držijo melodičnega progresivnega rocka, v katerega zgodovini so nedvomno eden pomembnejših členov. Ostajajo spevni, na dele lahkotni, v slogu rocka osemdesetih, katerega so seveda obdelali s perfekcijo sodobne produkcije. Breath Of Life je polna pozitivno nabite atmosfere in menjavanja razpol…

    Paranoid - skodelica
    Hymn To Life

    27. 3. 2002, Matjaž Prešeren

    Timo Tolkki

    Hymn To Life

    Nuclear Blast, 2002

    Stratovarius so si do naslednjega leta vzeli odmor, ki ga vsak izmed članov izkorišča po svoje. Jörg recimo pestuje, oba Tima pa sta se odločila posneti solo plošči. Za Tolkkijevo lahko rečem, da je solo v pravem pomenu besede, saj je Timmo odigral vse kitare in basse ter odpel skoraj vse vokale. Le pri Key To The Universe ga je zamenjal Michael Kiske, pri Are You The One? pa z ženskim vokalom Sharon Den Adel (Within Temptation).
    Timo se je tokrat odločil, da bo naredil nekaj, kar ne bo spominjalo na Stratovarius. Razen kakšne solaže pri kateri od balad in njegovega vokala, ki nas spomni na ča…