Norveški one man black metal band Mork smo vam na našem portalu že predstavili, in sicer skozi naše novice kot tudi v začetku meseca februarja z recenzijo EP-ja Pesta. Dokaj kmalu po prvi recenziji pa ponovno pišemo o dotičnem bandu, ki je z albumom Katedralen ponudil že svoj peti studijski dolgometražec.

Ta po nekajsekundnem uvodu udari poslušalca s poslušljivim, hitrim in melodičnim black metalom, kakršnega pričakuje, ko sliši pojem »true Norwegian black metal«. Gre za surov, hladen in jezen kos črne kovine, katerega všečnost se v mojih ušesih prenese preko naslednjega komada Svartmalt in nj…

Moonspell, portugalski volkovi s Fernandom Ribeirom na čelu, so že vse od začetkov leta 1992 eni izmed vodilnih goth metal bandov tako v domači Portugalski kot v širšem pogledu. Konec februarja so izdali svoj dvanajsti studijski album Hermitage, za katerega Ribeiro pravi, da predstavlja prehod zasedbe v zadnjo ero njihove kariere, iz jeseni – v zimo. Če se spomnimo na predhodnika Extinct in 1755, je predvsem slednji hitrejši, konceptualen, v celoti odpet v portugalščini in nekako posvečen njim bolj ali manj domači Lizboni. Zato je pri mnogih Hermitage pustil rahlo grenak priokus, pri nekaterih…

Minilo je že več kot eno leto, odkar je izšel prvenec »španske« zasedbe Smrt (tudi S.M.R.T.), ki nosi naslov Sado Masochistic Ritual Temple. Iz tega razloga menim, da sem vam, dragi bralci, na začetku tudi dolžan obrazložitev, zakaj potem takem temu albumu sploh še namenjam pozornost, ko pa je že v letu 2021 izšlo na desetine in stotine drugih. Glavni razlog, zakaj temu albumu v obliki recenzije tako pozno še zmeraj posvečam pozornost, je njegov avtor. Smrt so uradno resda španski (black/death) metal band, a to samo zaradi tega, ker se je Bastian Doblekar, utemeljitelj znamke Metalcamp in orga…

V tem trenutku je že jasno, da nam Hoest od Taake ni imel namena tradicionalno po triletnem premoru ponovno postreči z novim studijskim dolgometražcem. Kako zelo drugačno in nenavadno je bilo lansko leto, seveda ni treba ponovno ali dodatno razlagati, ali pa so dejansko povsem spremenjene okoliščine delovanja znotraj glasbene industrije tiste, zaradi katerih se je Hoest namesto za izdajo polnopravnega albuma odločil za izdajo treh split izdaj, pa ga menda še nihče ni vprašal. Po skupni izdaji z Whoredom Rife (Pakt) in tako rekoč lastnim projektom Deathcult (Jaertegn) smo dobili še izdelek z na…

»To ime sem izbral, saj je v primerjavi z vsemi idejami najbolj izstopalo. Večino svojega življenja sem dobesedno preživel v osrčju gozda, kar še vedno vpliva na vse, kar počnem. Iglasta krona (Havukruunu v finščini, op. a.) je znamenje moje vrste, znamenje teh, ki čutijo letne čase v svojih kosteh in slišijo misli ter vse gorje te zemlje.«
–Stefan, Havukruunu (intervju za Metal Invader, 6. januar 2016)

Havukruunu je finska folk black metal zasedba iz osrčja finskih prostranih gozdnih planjav, ki je svojo glasbeno pot uradno začela leta 2005, pred tem pa že nekaj časa delovala pod imenom Talvi…

Zgleda je odhod velikanov Slayer pustil na thrash metal sceni tako zelo veliko luknjo, da so to začutili tudi bandi sami. O čem točno kvasim zdaj takoj na začetku, namesto da bi predstavil band? No, kot prvo menim, da nemških titanov thrash metala, ki bodo naslednje leto praznovali 40 let delovanja, ni treba posebej predstavljati. Sodom so kot ostali veliki thrash bandi že od nekdaj tam – jezni in udarni. Tako kot nekoč Slayer. A ker slednjih več ni, je treba nivo kakovosti še za njih držati na ustrezni ravni. In tako so to tudi naredili Sodom. Z albumom Genesis XIX so nam dali konkretno (kako…

Sredina devetdesetih je bila za metal glasbo čuden čas. Iz komercialnih viškov so številni tradicionalni metal bandi popadali na trdna tla, Metallica je na naslovnice namesto križev in električnih stolov špricala spermo, na plošče pa country, Maidni so ostali brez Dickinsona, kadrovske težave so pestile tudi druge skupine, Saxon pa so iz velikih aren prestopili na špil v Kobjeglavi. Pa je bilo vse tako črno? Nikakor. Za zasedbe, ki prej niso prišle v ospredje, je bil to čas, da zasijejo, in uspelo je tudi Virgin Steele. Morda ne toliko v komercialnem, vsekakor pa v artističnem smislu. Čupavci …

Tokrat se je med četrtim studijskim albumom Down Below in aktualnim, svežim celovečercem z naslovom Where the Gloom Becomes Sound dogajalo dosti manj kot med predhodnima dvema albuma. Čeprav so si Švedi Tribulation v tem primeru vzeli približno enako časa, nas vmes niso pretirano kratkočasili z drugimi izdajami. Razen EP-ja, ki se je osredotočil na komad Nightbound z Down Below in koncertnega ploščka, nismo od njih iz studia dobili ničesar.

In če se navežem na predstavljeno misel, se tudi na Where the Gloom Becomes Sound ne dogaja kaj dosti drugega, kot smo od banda vajeni z zadnjih dveh album…

Za Urfaust stoji dvojec VRDRBR in IX iz Nizozemske, ki ponuja s ploščkom Teufelsgeist že svoj šesti studijski dolgometražec, medtem ko časovno gledano ne deluje še niti 20 let. Leta 2003 ustanovljena zasedba je aktualno zapisana počasnemu, na clean vokalu utemeljenem ambientalnemu oziroma atmosferičnemu black metalu, svojo frekvenco izdajanja dolgometražcev pa je dvojec z letom 2016, ko je imel za seboj šestletno obdobje izdajanja krajših, predvsem split izdelkov, ponovno povišal. Sicer pa bi dolžina aktualnega izdelka lahko dopuščala različne interpretacije o tem, ali imamo opravka z EP-jem a…

Leta 2017 naj bi bilo vsega konec, kar se tiče slovenskega simfoničnega industrial metal projekta Neurotech, za katerim je zadnja leta stal samo še Wulf. Toda ravno v za glasbeno industrijo še najbolj prekletem letu 2020 je Neurotech ponovno začel oddajati prve znake življenja, sprva s kompilacijo Unreleased Demos (2011 - 2016), konec leta pa nato še s prvim singlom nedavno izdanega albuma Solace, ki je nosil naslov Waking Silence.

Dotični single je s svojim dvoumnim naslovom razbil tišino okoli banda, hkrati pa je na glasen način naznanil glasbeno usmerjenost, ki smo ji priča tudi na aktualne…