Soulburn je nizozemska death/black metal zasedba, ki je nastala leta 1996, za sabo pa ima tri dolgometražce. Četrti, zelo filozofsko naslovljeni Noa's D'ark, bo izšel v petek, trinajstega tega meseca. Za vpogled v zgodovino je morda ključno izpostaviti dejstvo, da so projekt ustanovili nekdanji člani zasedbe Asphyx – bobnar Bob Bagchus, kitarist Eric Daniels in vokalist Wannes Gubbels. Tekom let se je originalna postava razbila in tako trenutno delujejo v postavi Eric Daniels (kitara), Twan Van Geel (vokal in bass), Remco Kreft (kitara) in Marc Verhaar (bobni). Fantje so že ob ustanovitvi band…

Mariborski Children Of God so v času korone precej aktivni. Ko so kremplji koronavirusa čez poletje nekoliko popustili, je band obelodanil svoj prvenec Funeral of Hope, dobra 2 meseca za njim pa je luč sveta ugledal tale kompilacijski album This Will Only Disappoint You z enim avtorskim komadom, šestimi priredbami in dvema kooperacijskima komadoma.

Recenzirana kompilacija se začne z avtorskim komadom, ki v slogu prvenca nadaljuje z dark/doom metalom, ki pa se po razpoloženju približuje nekoliko bolj melodičnim in energičnim ritualističnim komadom s prvenca. V ospredju komada je zagotovo nadvse…

Det Hedenske Folk, kar po slovensko pomeni »pogansko ljudstvo«, je Tyr ustanovil konec leta 1993. Toda to ni taisti Tyr, ki je igral tudi pri Emperor, Koldbrann, Satyricon ali Vintersorg, temveč glasbenik in multiinstrumentalist, ki je leta 1988 poleg Abbatha in Demonaza ustanovil kultno norveško death metal zasedbo Old Funeral, katere član je kratek čas bil tudi Kristian Vikernes a.k.a. Varg Vikernes. Kako dolgo je bil Tyr član omenjene death metal zasedbe, ni točno znano, ve pa se, da mu je pri projektu Det Hedenske Folk na bobnih delal družbo Abbath, kar pa zaradi predhodnega sodelovanja ne…

Legendarni angleški death metalci Carcass so se odločili, da bodo svojim sledilcem med čakanjem na sedmi studijski album, ki naj bi izšel drugo leto, postregli s kostjo za glodanje. Od njihovega zadnjega albuma Surgical Steel je že minilo sedem let, medtem ko EP Surgical Remission / Surplus Steel iz leta 2014 – kot že pove ime samo – s komadi, ki pred tem niso uspeli zasesti mesta na že omenjenem albumu, ni ravno potešil pravih apetitov.

Polvečerec Despicable naj bi torej skrajšal čakanje, hkrati pa tudi vsaka nova izdaja – hočeš ali nočeš – postreže z namigi, kako naj bi zvenel nov album. Kot…

Mankind is born from Darkness. Then she forgets it.
He shrinks away from it. They learn to fear it.
We all carry it within.
Deep down below; under the sea of thoughts …

Glasba na človeka vpliva na najrazličnejše načine, ga izpopolnjuje, mu omogoča razvoj ter ga usmerja v globine njegove duše, če le zna prisluhniti. Med drugim je tudi Keith Richards dejal, da je glasba jezik, ki za izražanje ne uporablja besed, temveč se izraža s čustvi, ki se človeku zarežejo globoko pod kožo, v njegov um in dušo, kjer ostanejo za vedno. In tako kot pri dojemljivosti človeka do vsega okrog njega je tudi pri raz…

Želeli smo in dobili smo. »Nov« album iz hiše Isengard, Fenrizov večni solo projekt, varovanček, ki zelo redko stopi iz teme in kar koli obelodani. Tako tudi zelo čudnega leta 2020 ni nikakor drugače, saj nam Isengard oziroma Fenriz z albumom Vårjevndøgn dejansko ne ponudi nič novega, temveč točno to, za kar ga sledilci njegove glasbe že dolgo prosijo. In sicer, da premeče svoje omare in preveri, ali se ne slučajno dejansko še kje skrivajo kakšni posnetki od Isengard. In glej ga zlomka, Fenrizovo iskanje je obrodilo sadove, možakar je na plano potegnil 7 predhodno neizdanih komadov, med te pa …

Z Anaal Nathrakh imamo že kar dolgo zgodovino. Danes pišem svojo sedmo recenzijo o izdajah teh angleških black/death/industrial brutalnežev, ki so nedavno v svojo diskografijo vpisali enajsti studijski album. Ta nosi naslov Endarkenment, z njim pa se je band – tako kot mnogi drugi – usidral v sebi lastnem glasbenem udejstvovanju, ki prinaša ponovno dosti poznanega in ustaljenega.

Tam nekje po albumu Passion ali Vanitas je dvojec z Otoka nehal presenečati. Začel je servirati glasbo oziroma albume, ki še vedno gredo v uho, a nekako ne prinesejo več dosti novega, kar bi lahko poskrbelo za spuščen…

Ihsahn je držal obljubo in v sredini septembra ponudil antipod svojemu februarskemu EP-ju Telemark. Kot je zapisal Žiga v svoji recenziji, omenjeni polvečerec, »ki je posvečen njegovi domači pokrajini in je prvi od dveh napovedanih, naj bi predstavljal Ihsahnovo temnejšo, black metal plat, kar mu po večini uspeva«. S Pharos pa torej imamo opravka s tem, kar naj bi bilo nasprotje tega.

Zunanja struktura ploščka je enaka, se pravi, da smo ponovno dobili 3 avtorske komade in 2 priredbi. Vsem pa je skupno, da Ihsahn z njimi pluje po gostih rockovskih vodah, zaradi česar so black metal krik in drug…

Dobro leto je naokoli in ponovno je napočil čas za novo izdajo pevca Bartłomieja Krysiuka pod imenom Batushka. Kar je baba čula, je rekla med recenziranjem drugega albuma Hospodi, ker pa si baba zapomni, se na tem mestu ne rabi ponavljati. Kdor torej Bartłomieja Krysiuka organsko ne prenese, se tudi naj ne trudi več s tem besedilom, kogar pa zanima, kaj tokrat prinaša EP in ne celovečerec, pa naj bere dalje.

Raskol se vsebinsko po eni strani spopada z bandovo preteklostjo, po drugi strani pa z njegovo sedanjostjo, vse skupaj pa je problematizirano v dobre pol ure oziroma petih komadih, ki so p…

Chains so nam trenutno poznani kot doom metal dvojec s Primorske, ki je z albumom Sonic Sabbath ponudil slovenski publiki zelo všečen žanrski izdelek. Toda Chains niso bili vedno takšni, kakršni jih poznamo danes. Chains je bil z današnjega vidika, se pravi po desetih letih obstoja in delovanja, dalj časa one-man metal band, za katerim je stal multiinstrumentalist E. Chains. Poleg tega je imela drone glasba včasih večji pomen, kot ga ima danes. In obe ti okoliščini sta pomembni za recenzirani live izdelek z naslovom Demysteriis Dom Gromka.

Demysteriis Dom Gromka je izšel na plastiki 30. aprila…