Zadnji festivalski dan v meni vedno budi dvojne občutke – po eni strani sem žalosten, ker se zadeva zaključuje in je BA, kot vedno, res bil top festival, po drugi strani pa sem vesel, ker sem sploh lahko doživel to zadevo. Moram omeniti, da mi leta prej ni bila jasna logika nekaterih, ki so rekli, da se jim ne da hoditi na recimo Metaldays in se raje peljejo kam daleč, a sem potem tudi sam pogruntal, da je nek čar iti z domače grude v tujino, spoznavati nekaj novega. Ah … dobro, zdaj že nabijam. And that's not metal, tako da … Torej, kaj vse sem uspel videti zadnji festivalski dan?

Po vrsti:
13.45–14.25 Sinister
16.00–16.45 Pestilence
16.50–17.40 Sadus
17.45–18.35 Impaled Nazarene
19.45–20.45 Textures
20.50–22.00 Emperor
22.05–22.30 The Dillinger Escape Plan (del seta)
22.30–22.55 Dødheimsgard (del seta)
23.35–00.30 New Model Army

Tokrat mi je uspel maraton skakanja med vsemi štirimi odri in kot vidite, sem izpustil Behemoth. Namerno, ker NMA še nisem nikoli gledal in ker so itak igrali copy-paste set kot na Tolminatorju.

Izpustil sem tudi Cytotoxin (pač, prezgodaj so bili na odru), Gorod in Kronos (ker sem si moral priznati, da 4 dni zapored ne morem biti na maratonu pod odrom), Chthe'ilist ter Totenmesse (ker sta se prekrivala z Impaled Nazarene in ker moram tudi jaz jesti), Cephalic Carnage – 2. dan (ker so se prekrivali z Emperor, ki jih nisem do takrat še nikoli videl v živo), Heathen (ker sem preprosto bil preveč utrujen po 4 dneh).

Sinister na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Prvi nastop Sinister na BA v njihovi karieri, nastopili so kot zamenjava za Broken Hope.

Sinister so, po besedah pevca Aada, čakali 27 let na nastop na festivalu, kar pomeni, da so igrali prvič. In tako kot na Tolminatorju so igrali zelo dobro. Vidi se, da igrajo praktično nonstop, in tako kot za Incantation velja tudi zanje: bolj ko so stari, več igrajo, boljši so. Na odru resda kar precej statični, a v srcih več kot razigrani so death metalci pičili svoj malce krajši set, folku pod odrom pa se je temu primerno vseeno kar lepo strgalo. Ne glede na to, da je ura bila zgodnja, sonce pa močno.

Setlista: Ista kot na Tolminatorju, le da malce krajša.

Pestilence na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Imeli so praktično Testimony Of The Ancients set.

Po urco in pol dolgi pavzi, ki sem jo preživel tako, da sem šel predvsem v senci po vseh živih kotičkih festivala in si ogledal še kakšno razstavo v Bastionu X., spil kaj itd., sem se postavil v senčni del pred glavnim odrom in čakal na nizozemske Pestilence. Nisem jih videl že več kot 10 let in lahko samo povem, da so imeli res dober koncert. Igrali so itak v nulo, tu ni mesta za napake, energija na odru pa je bila tako močna kot pod njim. Patrick Mameli je tu in tam navrgel kakšno slabo povezovalno domislico, a je to nadoknadil z vodenjem svoje ekipe, ki se je najbolj – na moje veliko veselje! – osredotočila na kultni album Testimony Of The Ancients, ki še danes velja za obvezno čtivo progresivnega death metala, pa tudi to, da so – z razliko od nastopa v Gala Hali leta 2009, če se ne motim – odigrali CEL hit Land Of Tears, pa je bila le pika na i.

Setlista: In Omnibvs, Morbvs Propagationem, Dehydrated, Resurrection Macabre, Devouring Frenzy, The Secrecies of Horror, Free Us From Temptation, Prophetic Revelations, Bitterness, Twisted Truth, Blood, Land of Tears, Out of the Body.

Sadus na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Death thrash legende!

Band, iz katerega je v svet glasbe prišel legendarni Steve DiGiorgio, zveni super tudi brez njega. Tokrat so imeli s seboj še kitarista od Possessed, posvetili pa so se tako starim kot tudi novim stvarem. Ameriška furiozna death thrash mašina ne špara s hitrostjo in energijo, le bobnar je – roko na srce – bil videti, kot da bo vsak čas izdahnil. Pa je kljub temu igral kot pri norcih. Če jih še ne poznate, takoj si zarolajte ploščo Swallowed In Black.

Setlista: Sadus Attack, First Blood, Scorched and Burnt, Hands of Fate / In Your Face / Good Rid'nz, The Shadow Inside, Certain Death.

Impaled Nazarene na festivalu Brutal Assault

Fun fact: »If you don't know this song, then you can just fuck off.« –Mikka Lutinen

Finski provokatorji so imeli po mojem mnenju enega najboljših nastopov, kar sem jih videl prvič po letu 2011, ko so razgrajali v ormoškem Unterhundu. Mikka in ekipa so igrali odlično, kriki so bili peklenski, energija je bila enaka armageddonu, peljali pa so nas skozi celotno obsežno diskografijo. Zame je bilo največje presenečenje – »balada« Blood Is Thicker Than Water, zaključek s komadom Total War – Winter War pa je bil res veličasten. Sam band je brezkompromisen v obnašanju, temah, kratkih govorih, vsaka kaplja piva, ki vstopi v njihova telesa, pa samo pripomore k temu, da ste priča res jebeno dobrem nastopu! Ugh!

Setlista: Apolokia, I Al Purg Vonpo / My Blessing (The Beginning of the End), In the Name of Satan, Goat Perversion, Kali-Yuga, Condemned to Hell, The Crucified, Ghettoblaster, QUASB, Goat of Mendes, Motorpenis, Eight Headed Serpent, Weapons to Tame a Land, Blood Is Thicker Than Water, Cogito Ergo Sum, Shock and Awe, Sadhu Satana, We're Satan's Generation, Goatized, The Horny and the Horned, Tentacles of the Octagon, Armageddon Death Squad, Stratagem, Absence of War, 1999: Karmageddon Warriors, Total War – Winter War.

Textures na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Naključni moderni progressive guilty pleasure ogled in posluh.

Band sem do tega nastopa poznal zgolj po imenu, ogledal pa sem si jih v »penzionerskem« načinu iz chill out placa. Čeprav niso moja skodelica kave (Ivaaaan!), pa so bili res dobri. Band je res uigran, fantje svoje instrumente obvladajo do obisti, njihov tehnično-progresivni metal pa je tudi zelo poslušljiv. Komunikacija s publiko je bila skromna v smislu, da so govorili veliko, a pri tem malo nabijali, če me razumete.

Setlista: Laments of an Icarus, Storm Warning, Reaching Home, New Horizons, Regenesis, Awake, Zman, Timeless, Stream of Consciousness, Singularity.

Emperor na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Prvič sem jih videl v živo.

Emperor so »the« ime norveške in svetovne ekstremne metal scene, in čeprav mi nikoli niso kliknili, sem si rekel, da je pač to treba videti. In niti najmanj mi ni žal. Ihsahn, Samoth, Trym iz originalne postave, na basu poleg Secthdamon iz Zyklon, na back vokalih, elektroniki in klaviaturah pa zmešani Jørgen Munkeby iz blackjazzovskih Shining so nas peljali skozi celotno diskografijo in vse železne klasike. Sproščena komunikacija in odlična uigranost ter res dobra setlista so pred oder privabili ocean ljudi. Vrhunsko!

Setlista: Into the Infinity of Thoughts, The Burning Shadows of Silence, Thus Spake the Nightspirit, The Loss and Curse of Reverence, With Strength I Burn, Curse You All Men!, I Am the Black Wizards, Inno a Satana, Opus a Satana, In the Wordless Chamber, Ye Entrancemperium, The Wanderer.

The Dillinger Escape Plan na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Ponovno združeni z originalnim pevcem ekskluzivno za nastop na BA.

Veljajo za verjetno »the band« mathcora (čeprav vas tukaj vabim, da prisluhnete tudi zasedbi Car Bomb), in kot že veste, so kar nekaj časa preživeli stran od studia in odrov. No, kot smo že izvedeli pred festivalom in kar je potrdil zdaj ponovno prisotni, originalni pevec Dimitri Minakakis, so se ponovno zbrali prav za BA in to z namenom, da nam na odru oživijo kultno klasiko Calculating Infinity. Čeprav sem imel namen gledati samo polovico nastopa, sem se komajda »odlepil« od placa pred glavnim odrom. Kakšen nastop! To je res, če citiram Aljaža iz Malorshige/Hei'an, ki sem ga srečal na festu, »ordo ad chao«. Mislim, kako je ta band preživel do danes, mi ni jasno, ker se ne šparajo čisto nič. Slišal in bral sem o »živosti« njihovega nastopa, a tole je bilo čeljust pobirajoče. Žal jih nisem videl v celoti, saj me je prav tako zanimala norveška zasedba, ki jo opisujem v naslednjem odstavku.

Setlista: *#.., Destro's Secret, Sandbox Magician, The Running Board, The Mullet Burden, Calculating Infinity, Jim Fear, Sugar Coated Sour, 4th Grade Dropout, Proceed With Caution, I Love Secret Agents, Abe the Cop, Weekend Sex Change, Variations on a Cocktail Dress, Monticello, Come to Daddy (priredba Aphex Twin), Clip the Apex... Accept Instruction, 43% Burnt, Virtual Insanity (Jamiroquai song – outro).

Dødheimsgard na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Ga ni – res so zmešan bend.

Čeprav poznam zasedbo že kar nekaj časa, so me letos pritegnili z odličnim novim albumom, ki ga priporočam vsem, ki imate radi svoj ekstremni metal začinjen s ščepcem progresive in veliko dozo eksperimentiranja. Kako so se obnesli v živo? 1A! Vicotnik in večina ekipe, ki je večer prej že igrala na Obscure odru z Ved Buens Ende, sta nas peljala skozi svoje zmešane stvaritve (»We go down the rabbit hole now, Alice!«). Igrali so zelo dobro, vsekakor pa se band splača videti v živo, ker so tudi izjemno energični. Bojda pridejo decembra v Beograd, kolikor vem.

Setlista: Et smelter, Sonar Bliss, Interstellar Nexus, The Crystal Specter, Oneiroscope, Traces of Reality, It Does Not Follow.

New Model Army na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Totalno nemetal po glasbi, totalno metal po družbeni kritičnosti.

Čeprav sem velik fan Behemoth, me misel, da bi spet podoživljal njihov (drugače odličen) nastop s Tolminatorja, ni pritegnila. Pozneje sem bral, ko je pisal Nergal na svoj zasebni IG, da je to bil najboljši nastop turneje, tako da si lahko predstavljate. Kakorkoli že, mene je srce potegnilo k Angležem New Model Army, za katere sem prvič slišal tako, da sem slišal Sepulturino priredbo pesmi The Hunt z albuma Chaos A. D., potem pa mi je z njimi precej »težil« starejši brat, ki je velik fan. No, zdaj moram priznati, da mi je »težil« z razlogom, kajti gre za res dobro zasedbo, ki jo od leta 1980 do danes vodi kitarist/vokalist/tekstopisec Justin Sullivan. Izdali so morje albumov, tole pa je bil njihov prvi nastop na BA, kjer so bili vidno navdušeni nad dogajanjem in začudeni nad dejstvom, da je pod Obscure odrom toliko ljudi. Igrali so vrhunsko, energično, vmes opisovali dogajanje v svetu in bili prav pesimistični, a na tak prijeten angleški način. Seveda so ljudje najbolj noreli ob prej omenjenem hitu The Hunt, a so tudi ostali komadi vredni več kot le nekaj pozornosti. Super zaključek festa zame.

Setlista: je žal ni.

Za zaključek pa vseeno še kaj lepega o festivalu. Splača se peljati 10 ur z avtom (s potrebnimi pavzami), da prideš na BA. Če nisi več v rosnih letih, se tudi splača najeti kak hostel ali apartma, pa četudi je ta 20 minut vožnje stran. Sam na Češkem pač ne pijem, če vozim – pač imajo 0,0 toleranco, prav tako ni etično voziti pod vplivom alkota. Čehi poskrbijo, da piješ »fake« pivo res dobre kvalitete (pa naj je to »fake« lager ali pa »fake« IPA). Splača se jesti vsak dan kaj drugega – poskusil sem vse živo in nikoli bil lačen. Merch ponudba je ogromna! Med drugim sem šele po festu izvedel, da je imel štant tudi znameniti madžarski tattoo artist/oblikovalec naslovnic Grindesign, sem pa po dolgem času videl dobre prijatelje iz Poljske, Mad Lion Productions, ki so pili arrrrkohole (tako so nekoč rekli alkotu v Kranju, ko so bili že orenk nadihani) ter prodajali CD-je in majice (celo od Bolt Thrower). Na štantih si res lahko nabavil vse, od potrebščin za festival ali za kampiranje do steam punk kostumov, od kaset do LP-jk (po različnih cenah – definitivno se splača vzeti si čas za raziskovanje). Tekoča voda je bila laže dosegljiva na »chill-out« travniku blizu Obscure odra, en štant pa je zvečer priredil kar nekako »impromptu« 80s ali 90s party, kjer se je tudi drenjalo naroda.

Sam festival laufa kot urica, ponudba vsega je ogromna, folk je prijazen, dobronameren, veliko češkega življa zdaj lepo govori angleško, tako da več ni toliko mesta za nesporazume. Cene v štacunah so smešno nizke, na festivalu niti ne, ampak itak ne greš 700 km stran na fest, ki stane okrog 200 EUR, da bi šparal, kali?

Za naslednje leto so že potrdili imena, kot so Gojira, Dimmu Borgir, Suffocation, Unleashed, Dope, Static X, Ministry, Benighted in Between The Buried And Me, karte (»early bird«) so baje še na voljo. Pri nakupu kart pazite na datume – na vsake 3 mesece se cena kar zviša. Prav tako se je dobro že zdaj potegniti za apartma ali hostel v Jaromeru in okolici. Uradne nastanitve v sodelovanju s festom bodo na voljo od decembra, in če se ne motim, so kar drage.

Skratka, če nameravate iti, pojdite – vredno je vsakega trenutka.

Stay brutal!