Exodus / Torpedo Marmorata

Konec lanskega leta so se Exodus na turneji ustavili v Innsbrucku in Münchnu, tokrat pa so se končno oglasili tudi v Ljubljani. Da je bilo pričakovanje veliko se je videlo že ob prihodu na »Metalkovo«, kjer je pred vhodom v Gala halo čakalo nemalo thrasherjev.
Ker so se Hatesphere in Re:Aktor pridružili turneji nekaj dni po ljubljanskem datumu, je nastopila le ena predskupina. Ponavadi neprijetna naloga ogrevanja publike je tokrat pripadla bandu Torpedo Marmorata. Torpedo Marmorata? Spet nov band? Ne! Nenagradno vprašanje: od kdaj obstaja skupina? Verjetno bi le malo ljudi odgovorilo, da žagajo že 12 let. Tokrat ljubljanski trio ni imel težkega dela z ogrevanjem, saj je publiko ogrelo že sprehajanje članov Exodus pred Gala halo in v njej. To fantom ni vzelo energije, ravno nasprotno. Z energično porcijo old-school thrasha s ščepcem crossoverja so dokazali, da je bil izbor njih za predskupino pravi. To, da so trio, ni ovira – poln zvok imajo tudi med soliranjem Jerca. Edina slaba točka njihovega nastopa je bilo ozvočenje. To je bilo za takrat še ne polno Gala halo občutno preglasno, pa tudi nivo vokalov in instrumentov ni bil ravno najboljši. Žal je to malce pokvarilo celoten vtis sicer zelo solidnega nastopa. Upamo lahko le, da Torpedo Marmorata ne bodo spet »poniknili« za par let, saj so se do sedaj pojavljali tako pogosto kot olimpijske igre.
Po odstranitvi Želetovih bobnov so Exodus roadiji začeli pripravljati oder za nastop Bay Area legend. Exodus so odprli svoj nastop z »ameriško himno« Scar Spangled Banner, nato pa se z Deliver Us To Evil vrnili k svojim začetkom. Gala hala se je že s prvima dvema komada spremenila v pravi thrasherski inferno z vsemi potrebnimi sestavinami, konkretnim mosh pitom, stage divingom, crowd surfingom, a vse v slogu »violent friendly fun«. Exodus so v hudem tempu rušili vse pred seboj, bili so v top formi, še boljši kot lani jeseni. H&H sta streljala odlične riffe in solaže, tretji H(unting) je narekoval ubijalski ritem, Jack Gibson je deloval bolj umirjeno, medtem ko je bil Souza čisto nasprotje; pravi »crazyac«. S Tempo Of The Damned doživljajo svojo drugo pomlad in zato ne čudi, da so odigrali toliko novih komadov, kar je pri večini starejših bandov prej izjema kot pravilo. S Tempo Of The Damned so se vračali v osemdeseta, večinoma seveda k Bonded By Blood, le edini studijski album prejšnjega desetletja, Force Of Habit, so v celoti izpustili. Klasik je bilo polno in eno izmed njih, And Then There Was None, so posvetili svojim kolegom Prospect, ki so jih spremljali na zadnji turneji, in seveda vsem norim »Sloveniacs-om«. Seveda je vsak še pogrešal kakšno (Exodus, Metal Command itd.), a ob tako strupenem koncertu je to še najmanj pomembno. Po Death Angel je bil to še en fenomenalen Bay Area attack. K(d)aj bo tretji?
Set lista Exodus: Scar Spangled Banner, Deliver Us To Evil, Blacklist, Piranha, 'Till Death Do Us Part, Fabulous Disaster, Shroud Of Urine, And Then There Was None, Culling The Herd, Forward March, Only Death Decides, War Is My Sheppard, Bonded By Blood, Tempo Of The Damned, The Toxic Waltz, Dirty Deeds Done Dirt Cheep, Strike Of The Beast.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.