REPORTAŽE

21. 4. 2017

Ghost / Zombi

Gasometer, Dunaj, Avstrija / 20. 4. 2017

V osmem letu delovanja, po petih singlih, treh studijskih albumih in dveh EP-jih nam še zmeraj ni uspelo pripeljati švedskih heavy metal/rock posebnežev v Slovenijo. Če tiči razlog za to v tem, da smo oboji premali, potem želim bandu v bodoče še več uspeha, tako da bo rasel še naprej in z njim število njegovega poslušalstva v Sloveniji, s čimer bomo zmožni napolniti kakšno večjo dvorano in skupino ustrezno poplačati brez osebnega bankrota organizatorja. Trenutno sem namreč nekoliko skeptičen, če bi Ghost v Sloveniji uspeli napolniti dosti večjo dvorano kot je Kino Šiška. Slika, ki sem ji bil priča v dunajskem Gasometru, pa je bila nekaj povsem drugega. V parterju glavne dvorane, ki premore tudi relativno velik balkon, so se namreč že hitro po odprtju vrat ob sedmi uri zvečer začeli zbirati ljubitelji Duhcev iz tako rekoč različnih strani glasbenega neba. Stari in mladi, katerih majice so poleg dizajnov headlinerjev večera krasile naslovnice in logotipi zelo različnih bandov, kot so Slayer, Behemoth, Immortal, AC/DC ali Led Zeppelin, so se zbrali na ta večer, da bi prisluhnili glasbi, ki je hkrati retrospektivna, sodobna in samosvoja. Dobra glasba pač ne pozna meja in ideoloških ovir, zaradi česar smo se na ta večer, enostavno rečeno, imeli vsi zelo »fajn«.
No, ko ravno govorim o kakovosti v glasbi. Kljub vsemu smo pred tem morali mimo ene ovire, ki se je imenovala Zombi. Pri tej zasedbi je ime eno, glasbena realizacija pa nekaj povsem drugega. Z ozirom na glavni band večera sem pričakoval vsaj žanrsko kompatibilnost, vendar kot že mnogokrat poprej, sem se tudi tokrat hudo zmotil v svojih predvidevanjih. Zato naj že kar vnaprej postavim zame zelo zanimivo vprašanje: Kaj se bandom res splača iti na turnejo z bandom, ki žanrsko igra povsem drugačno pesem? Četrtkova Zombija, dvojec, ki je zapisan eksperimentalni, instrumentalni elektronski glasbi, bi namreč prej pričakoval kot predskupino našim Laibach. Toda žanrska nekompatibilnost me sploh ne bi zmotila, če bi možakarja vsaj glasbeno bila pol toliko zanimiva in nalezljiva kot Ghost. Toda repetitivni ritmi, ki so bili včasih povsem sodobni, spet drugič pa se spogledovali s popom osemdesetih prejšnjega stoletja, so začeli že po nekaj sekundah najedati živce, tako da je bilo spremljanje v povprečju pet minut dolgih komadov kar dobršen izziv za moje potrpljenje. Za razliko od mnogih drugih izkušenj, ko sem negativno mnenje o nastopajoči predskupini delil le z redkimi navzočimi, se je tokrat z mano strinjala kar cela zadnja in večina prve polovice parterja. Če bi duo namesto pravih bobnov uporabljal elektronske, bi po mojem bila simbioza in posledično učinek večji.
Ker je bila predskupina torej sestavljena samo iz dveh članov, ki sta s seboj prinesla le bobne, dvojne klaviature in računalnik, je bil oder hitro pripravljen za Švede. Tako se je šov začel že ob devetih, v glavnih vlogah pa je bilo tehnično osebje, ki nas je vsakič pozdravilo s priklonom. Z atmosferično glasbo v ozadju so možje v črnih telovnikih postopoma odstranili rjuhe z instrumentov, jih uglasili in preverili še vse tiste zadnje detajle, preden so točno petnajst čez deveto ugasnile luči in so na oder prikorakali hudičevi spremljevalci in na koncu še njihov vodja Papa Emeritus III. Čas je bil za najbolj poskočen/popovski komad večera, najbolj svež izdelek iz bandove diskografije, Square Hammer. Upal sem, da bo zaigral band kaj več z zadnjega EP-ja Popestar, po katerem se tudi imenuje trenutna turneja. A šesterica iz Linköpinga tokrat očitno ni želela igrati priredb, zaradi česar sem zaman čakal nanje. S From the Pinnacle to the Pit smo skočili na najbolj groovy komad z Meliore in nato s Secular Haze na prvi velik bandov hit. V tem trenutku je bila celotna dvorana že dodobra pevsko ogreta, saj smo besedila in predvsem refrene peli od prvega komada dalje skupaj z bandom. Sledil je skok še dlje v preteklost, ustavili smo se pri ploščku Opus Eponymous oziroma komadu Con Clavi Con Dio, ki je band prikazal v neposrednejši in surovejši obliki.
S Per Aspera ad Inferi je bila odigrana prva tretjina setliste in na vrsti je bil prvi daljši nagovor/pogovor s publiko. S tega vidika se je zasedba oziroma njen vodja predstavil v bolj sproščeni luči, saj je sicer do potankosti naštudiran nastop in ponavljajoči repertoar povezal s »spontanimi« mislimi, ki si jih je pripravil pred nastopom. Najprej je pred komadom Body and Blood obiskovalcem v prvi vrsti razložil, da ni dovoljeno otipavanje nun prostovoljk, ki sta prevzeli že poznan obred deljenja hostij. Nekaj pesmi kasneje je v Lindemannovem (Rammstein) slogu preskusil, če sledimo resnično vsakemu njegovemu ukazu, nakar je tik pred koncem, se pravi z napovedjo komada, ki govori o ženskem orgazmu (Monstrance Clock), iz nas izbezal obljubo, da se bomo še taisti zvečer potrudili svojim partnerkam pričarati seksualni vrhunec. Ker pravi kavalir uživa in molči, na tem mestu ne bom dalje razglabljal o tem, ali sem dejansko izpolnil obljubo.
Ko so bile hostije razdeljene in sta se nuni lahko vrnili med civilno družbo, smo nadaljevali s kombinacijo zadnjih dveh albumov, katere osebni vrhunec je predstavljal komad He Is. Ghostova »različica« balade Nothing Else Matters (Metallica) ima dejansko vse, kar balada potrebuje: nežne melodije, dobro kitarsko solažo, spevnost in udarnost, ki na pravih mestih omogoča nadzorovan izbruh med pesmijo nabranih čustev. Čudovito! Seveda ni bila nič manj dobra ali prepričljiva tudi preostala zadnja tretjina repertoarja, v kateri smo se z boki še enkrat pozibali levo in desno med Ghuleh/Zombie Queen, malo poheadbangali med Mummy Dust in na koncu množično in glasno prihajali skupaj med že omenjenim Monstrance Clock.
Za konec se pa za nepozaben večer ne bi zahvalil le Švedom, temveč tudi vsem zaposlenim pred in v dvorani, ki so s prijaznostjo, razumevanjem in profesionalnostjo rešili nekaj stvari, za katere – med drugim zaradi lastne nerodnosti – kot dolgoletni obiskovalec koncertov nikoli ne bi menil, da se mi bodo sploh kdaj zgodile. Hvala!

SORODNE VSEBINE:
9. 6. 2015Ghost / Novice
12. 11. 2013Ghost / Novice
3. 9. 2013Ghost Ship Octavius / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana