Minuli teden so »Defendersi« oziroma društvo Defenders Of Metal Maribor priredili prva koncerta leta 2025. V sredo so Gustafa obiskale zasedbe Divinity Prototype, Cyrox in Damnation, soboto pa so isti kraj zločina obiskale tri izključno slovenske zasedbe, in sicer Livergga, Divine Inferus in Kresnik. Obiskal sem slednjo trojico zasedb, ki so vse tri bolj ali manj črno obarvane.

Prvi so oder zavzeli Kresnik. Gre za peterico mladih glasbenikov z deklino na eni kitari. Kljub mladosti se je zasedba pokazala v zelo uigrani luči in ponudila tako rekoč brezhiben nastop. V približno 40 minutah nas je band po posnetem uvodu, prasketanju ognja ob spremljavi godal, popeljal skozi sedem komadov, od tega šest avtorskih in eno priredbo. Glasbo kvinteta sem doživel kot počrnjeno melodični death metal, ki nemalokrat postane kompleksen. Fantom in dekletu se nikamor ne mudi, znajo pa stopiti na dvojni bas boben pedal, tako da ne proizvajajo neke osladne melodike, temveč death metal, ki tudi stare prdce spravi do headbanganja. Osebno sem vrhunec nastopa mladih Ljubljančanov doživel že kar s prvim zaigranim komadom, Kres. Ta vsebuje odličen glavni riff in je z vidika dinamike zelo razgiban, tako da na dolgi rok zelo obeta. Podobno lahko trdim tudi za ostale komade, ki smo jih slišali, s tem da se ti niso ponavljali oziroma kopirali drug drugega, temveč znajo Kresnik ustrezno vpletati na eni strani groovy in na drugi strani romantične melodije. Prve boste po zaslugi bas kitare našli dosti v komadu Caporetto, slednjih pa je v izobilju v pesmi Veins. No, izstopala sta še dva komada. Na svoji zemlji je komad, ki ga bodo Kresnik naslednji mesec izdali v obliki singla, medtem ko mi priredbe Perspektive legendarnih slovenskih pankerjev Niet menda ni treba posebej predstavljati. In še ena stvar: če želite podpreti band, vedite, da 4. aprila nastopa na Špil ligi, ko bo izveden 1. polfinalni večer letošnje dvanajste sezone.

Med pripravami odra za drugi band večera mi je v uho padla glasba, ki se je vrtela. Na programu je bil namreč izključno norveški black metal. Ker poznam od Divine Inferus samo single By Fire and Judgment, nisem točno vedel, kaj pričakovati. Pri tem mi ni kaj dosti pomagala niti basistova majica z logotipom domačih Somrak, a po uvodnem zvoku vetra in dungeon synth atmosferi so stvari hitro postale jasne. Band je močneje zapisan (old school) death metalu, zaradi vokala pa dobi počrnjen pridih. Četverica možakarjev iz Idrije se je od prvega banda razlikovala tudi po bolj energičnem in hitrejšem pristopu, zaradi česar njihov metal izpade bolj zlovešč in hladen. In ker so njihovi komadi očitno krajši, je njihovih sedem komadov prej minilo. Po eni strani je bil kvartet te okoliščine tudi dokaj vesel, kajti zaradi tehničnih težav z »in-ear« monitorji se med seboj niso dobro slišali, posledica pa sta bili kakšna nenačrtovana disonanca ali dve, zaradi česar tudi mi v publiki nismo dobili pravega vpogleda v glasbo. Vseeno so Idrijčani s pravo dozo humorja v kombinaciji s podporo publike »pregurali« tudi to oviro in na koncu kar olajšani odložili instrumente.

Po nekoliko daljši pavzi so končno na odru stali Livergga. Čistokrvna black metal zasedba iz Kopra, ki jo sestavljajo trije možakarji in ena deklina. Slednja vihti bas, medtem ko so ostali trije člani isti kot pri Aggrevil, le da sta instrumentalista na drugih instrumentih. Za lažje razumevanje: Metal arhivi pojasnijo vse. Zato gremo na tem mestu dalje z glasbo. Kar je predhodno med premori prihajalo iz zvočnikov, to proizvajajo Livergga. Zasedba ima trenutno izdan samo demo Unholy Chapel – Rehearsal Demo I, ki vsebuje le štiri komade. Zmotno sem menil, da bomo slišali ta demo posnetek v celoti, poleg tega pa še nekaj priredb. Band nam je proti mojim pričakovanjem poleg demo posnetka postregel še s sedmimi avtorskimi komadi. Sem bil zaradi tega razočaran? Ne, sploh ne. Čeprav je band še na začetku glasbene poti, je dal jasno vedeti, da premore dovolj kreativnosti in idej, da tudi brez priredb pozitivno opozori nase. In za zapisnik: če zdaj z moje strani morebiti čutite neko nenaklonjenost proti priredbam ali nastopu Kresnik, ki so to zaigrali, naj vas kar popravim, da sploh ni tako. No, nazaj k nastopu Livergga. Band je poznane oziroma izdane komade mešal z neizdanimi, vsi skupaj pa so zveneli enako umazano in hladno, kot se spodobi za black metal iz Skandinavije. Ta pa je bil tudi vizualno podkrepljen, četverica je namreč nastopila s corpse paintom, sprednji del odra okrasila z oltarjem s križem in lobanjo, zadnji del pa z dvema baklama. Stalni spremljevalec banda je bila umetna megla, zaradi tehničnih težav nismo uspeli slišati introv, ki so jih Koprčani pripravili kot uvod v posamezne komade, namesto tega smo bili med komadi deležni glasnih vzklikov »Špilaj!«. Morda je bilo škoda, da so ti pevca nekoliko vrgli iz tira in mu ni uspelo izvesti »resnega« performansa, ki bi se bolje skladal z glasbo, a tako smo se pač skupaj nasmejali, bandova sproščenost pa nam je po enajstih avtorskih komadih, kolikor jih v celoti premore, prinesla še eno izvedbo mojega najljubšega komada Satanic Slut (SS), kar mi je bilo, resnici na ljubo, dosti pomembnejše.

Za konec bi želel pohvaliti zvok, ki je bil v preteklosti v Gustafu že marsikomu trn v peti, a je bil tokrat res odličen, medtem ko sem delo lučkarja v preteklosti že tudi pohvalil. Prepričan sem, da bomo na podlagi takega pristopa in načina dela v prihodnosti deležni še marsikaterega dobrega koncerta v organizaciji Defendersov.