Metal Fest Channel Zero

V Channel Zero na Metelkovi se je zgodil še eden od koncertov, ki bi naj tokrat po napovedih zadovoljil tako fane black metala kakor tudi thrasherje, a so na svoj račun prišli predvsem prvi. Napovedana je bila še ena skupina, Exsilium iz Celja, ki pa je svoj nastop žal odpovedala. Tako so nastopile tri skupine, kar je po mojem mnenju ravno prava količina za en večer.
Prvi so na oder stopili Zvier iz Zasavja in predstavili svojo zmes black/folk metala. Tokrat sem jih slišal drugič in ponovno so me prepričali. Klaviature ustvarjajo všečno srednjeveško atmosfero, ki se giblje od umirjene do bolj poskočne in plesne. Ritem sekcija je dosledna, prav tako kitare dajejo trdno podporo melodijam. Pevec ima zelo dober old school black metal vokal (nosil je lepo Beherit majico), lahko pa bi še kaj dodelal stik s publiko, ki se je sicer tudi dobro vživela v nastop skupine. Odigrali so kakih šest komadov, od katerih je (vsaj zame) izstopal tisti v slovenščini, Borci slave. Pevec Borut mi je zaupal, da se lahko nadejamo še kakšnega komada v slovenščini. Mogoče že na koncertu z The Stone in Somrak v Orto Klubu 5. novembra, kjer bo fante možno spet videti in slišati.
Po kratkem premoru so oder zavzeli Ivje iz Mengša oziroma Ljubljane. Fantje igrajo black metal stare skandinavske šole in so v tem enostavno odlični. Točna ritem sekcija, uigrane kitare in pa predvsem izvrsten vokal ustvarijo pravo mizantropično vzdušje. Vidi se, da na odru že zdavnaj niso več novinci in imajo veliko podporo domačega občinstva. Tokrat so pozitivno presenetili s komadom odpetim v slovenščini, Navje, kjer se je pevec Žile izkazal s kvalitetnimi clean vokali, celoten komad pa je pričaral pravo pokopališko atmosfero in to mislim v pozitivnem smislu. Prepričljiv nastop so zaključili z priredbo De Mysteriis Dom Sathanas. Iskreno se veselim še več njihovih nastopov v živo.
Zadnji so na oder stopili Lycanthrope iz Maribora, ki so predstavljali svoj prvenec Monster Nature. Žal se je ob njihovem nastopu prizorišče deloma izpraznilo in so bili deležni manjše podpore občinstva kot prejšnji skupini. Fantje igrajo melodični metal švedske šole z nekaj thrash, black in heavy vplivi. Delujejo uigrano, pevec ves čas nastopa koketira s publiko, kot se za pravega frontmana spodobi in se ne utrudi. To velja tudi za peščico fanov, ki se je zelo razveselila zadnjega komada, priredbe Iron Maiden, Hallowed Be Thy Name, ki bi pa lahko bila boljše odigrana in odpeta. Drugače so predstavljali komade z že imenovanega prvenca, od katerih sta mi v spominu najbolj ostala naslovni komad in pa balada Folowers Of The Black Sun. Suma sumarum, kvaliteten nastop, ki bi si zaslužil več publike. Več sreče karantanskim volkom prihodnjič.