Prejšnji konec tedna je v metalskem pogledu postregel z zelo zanimivim koncertnim programom, ki je še dodatno noto prejel z dejstvom, da sta koncerta v slovenski prestolnici služila tudi kot koncerta ob izdaji albuma. Tako se je po petkovem koncertu domačih grinderjev Dickless Tracy ob izdaji albuma Grave New World romanje metalskih navdušencev v soboto iz kluba Gromka preselilo v ljubljanski Orto Bar, kjer so izid svojega sedmega celovečerca Forsaken by the Gods v sodelovanju z ekipo Dirty Skunks s koncertom oplemenitili medvoški Metalsteel in skupaj s starimi mački Sarcasm poskrbeli, da drugi oktobrski konec tedna ne bo tako hitro odšel v pozabo.
Verjetno se že ponavljam, ampak dejstvo, da se koncerti Dihurčkov začnejo ob navedeni uri, je vredno vsake pohvale. A vrnimo se k bistvu. Po več kot dveh letih po svojem zadnjem nastopu so prvi oder zavzeli veterani Sarcasm, ki so kljub številnim manjavam članov skozi svojo dolgoletno kariero ohranili tisto, kar jih najbolje opisuje in tudi odlikuje: thrash metal v pravem pomenu besede. Na tem mestu je treba poudariti, da so tudi Sarcasm lansko leto izdali sedmi studijski album z naslovom Pot v raj. Za nekatere bande predstavlja nastop kot prvi band večera neko prekletstvo, kar pa za Sarcasm nikakor ne drži, in, ker je to bil njihov prvi nastop po dolgih dveh letih premora, se je tudi publika že v samem začetku odzvala temu primerno in že ob prvih zvokih komada Divja kri začela polniti dvorano, se približevati odru ter tudi čupirati. Čeprav se je fantom na odru malenkost poznala daljša odsotnost z odrov, so to nadomestili z izjemno energijo in uigranostjo ter dokazali, da so band, ki ga bi lahko brez težav postavili ob bok velikanom tega žanra, kar dokazujejo tudi komadi z novega albuma, ki niti malo ne odstopajo od starih klasik, ki so tudi tokrat našle mesto na setlisti. Mogoče v tem oziru še najbolj izstopa skladba Hitrost z novega albuma, ki s prepletanjem hitrejših in agresivnejših riffov ter mirnejšim in melodičnim delom prikaže posebno čustvenost, ki jo Sarcasm s pridom izkoriščajo, a zelo hitro spet zaplavajo v bolj poznane vode, tako da s starimi klasikami dokončno podžgejo publiko in tudi s spremembo besedila iz »Sarcasm« v »Orto Bar« poskrbijo, da je dvorana dovolj segreta za Metalsteel. Sarcasm so pokazali, da so mojstri svoje stroke, in upam, da jih kmalu spet zasledimo na kakšnem odru.
Setlista: Divja kri, Thrash Tonight, Adrenalin, Krüger Story, Boj za obstoj, Something to Believe in, Hitrost, Crematory, Sarcasm / Daj mi, Road Warriors.
Po približno polurnem premoru, ki je bil izkoriščen za pripravo odra ter navlažitev grl oziroma potešitev lakote pri bližnjem hamburger mojstru, saj nam zvezde večera Metalsteel obljubile dolg in z energijo nabit koncert. In ko se je iz ozvočenja zaslišal intro, ki je naznanil uverturo z naslovom Forsaken by the Gods, so se fantje in dekle povzpeli na oder in z naslovno skladbo najnovejšega albuma otvorili nastop. Čeprav tudi Metalsteel v teh negotovih časih niso imeli veliko koncertov, jim je bližina odra v primerjavi s Sarcasm malo bolj opazna in so kljub manjšim tehničnim težavam pri uvodu v drugi komad to izkoristili za sprostitev napetosti tako na kot tudi pod odrom. Čeprav je sam nastop bil namenjen predstavitvi najnovejšega albuma Forsaken by the Gods, ki v ospredje postavlja odnos človeka do našega planeta ter različne poglede na minljivost in umrljivost, kar se tudi občuti v samem nastopu banda ob preigravanju teh skladb, se po drugi plati še vedno občuti najstniška navihanost in nedolžnost v komadih iz njihovih prvih izdaj. S takšno mešanico komadov so Metalsteel od samega začetka koncerta dobro vpletli lastne občutke in jih skozi glasbo tudi posredovali publiki, ki je dodobra napolnila dvorano, od samega začetka sodelovala z bandom, sama odpela refrene komadov, s ploskanjem ter skandiranjem večino časa sodelovala z bandom in seveda tudi čupirala ob hiterših ter bolj razgibanih komadih. Seveda so se oboževalci, ki že od samega začetka spremljajo band, razveselili starejših komadov Darkrca in Underground of Darkness. Metalsteel so poznani po svoji uigranosti in to dokazujejo s koncerti, ki so na izredno visokem nivoju in kljub prehladu basista Mateja, ki je tokrat zaradi bolezni malo stisnil zobe, to samo še potrdili in prav z vsakim komadom publiki dali točno to, kar je potrebovala – pravšnjo dozo tistega pravega heavy metala in kot dobro naoljen stroj s kitarskimi pasažami Benija in Rocka, grmenjem Daše na bobnih ter donenjem Mateja na bas kitari razgalili vse pred seboj. Mogoče sem osebno pogrešal še kakšen komad več iz plošče Bad in Bed, a so se mi fantje in dekle odkupili z White Circle in Noč Strasti. In ko smo že mislili, da tokrat ne bo tiste nam vsem poznane, saj so Metalsteel oder zapustili že po izjemnem komadu The Trip, so se kakopak hitro vrnili in nam postregli z dvema dodatnima skladbama, eno z najnovejšega albuma ter skladbo, ki nikoli ne sme manjkati na Metalsteel koncertu – saj veste, o čem je govora, in tako je Orto še bolj počil po šivih, ko se je izpod odra iz vseh grl slišalo Heavy Metal is our Religion.
Setlista: Intro, Forsaken by the Gods, Dying Out, Trapped in a Nightmare, The Eye of the Pyramid, Becoming Human, Life Story, Drop by Drop, This is your Revelation, Death = Life, White Circle, Fallen Brother, Darkrca / Underground of Darkness, Vrillion, Novi Svet, The End of the World, Noč Strasti, The Trip Bis: Into the Rivers Divine, Heavy Metal is our Religion.
Sobotni večer se je zaključil s še enim odličnim koncertom, ki so ga nam pričarali Sarcasm in Metalsteel, kar je še en pokazatelj več, da scena živi in je refren zaključnega komada še kako na mestu: ... Heavy Metal is our Religion ... Heavy Metal is in our Blood ...
