Že dve uri pred začetkom koncerta se je ljudstvo začelo nabirati v ljubljanskem Orto baru, in sicer v pričakovanju novega koncerta v sklopu Kadilnice of Death, ki jo že leta organizirajo zagnani Dirty Skunks. Vzdušje je bilo še umirjeno, vendar že zelo prijetno. Ljudje so se v miru pogovarjali ob pivu, večinoma pred vhodom, nekaj se jih je pa zbralo tudi v notranjosti Orto bara. Pet minut pred uradnim začetkom koncerta so pred oder pritekli trije rožnati samorogi, ki so takoj pričeli veselo plesati v ritmih power metal glasbe iz ozadja, ki se je predvajala pred začetkom koncerta. Takoj sta se jima pridružila še dva samoroga in skupaj so nakazali, kakšno bo vzdušje večera. Vem, kaj se sprašujete. Ne, piva do tega trenutka še nisem pil.
Okoli 21. ure se je predodrje počasi polnilo tudi z »običajno«, črno in dolgolaso publiko. S kratko, 10-minutno zamudo je ob spremljavi Kozmodrom peterka vesoljskih samorogov prispela na oder in večer začela z zloglasno Let's Go to Space. Že od samega začetka je bilo jasno, da se bo zgodil prav poseben večer, saj se je takoj vzpostavila kohezija med prvimi vrstami in nastopajočimi. Še posebej je prvo vrsto razigrala pesem Dreamers, preko katere se je energija začela širiti iz prve vrste še bolj stran od odra. A to je bil le začetek nečesa večjega. Naslednji znak, ki je pokazal, v kaj se bo razvil večer, je bil trenutek, ko so Space Unicorn on Fire posvetili pesem »Samotu« iz publike. To namreč ni razveselilo le citirane osebe, ki je dvignila kozarec piva v zahvalo, temveč je celotna publika odreagirala z navijaškim spevom »Samo! Samo!«, ravno tako z visoko dvignjenimi kozarci. Sledil je romantični del večera, v katerem se je atmosfera nekoliko umirila, publika pa je v tem delu najbolj sodelovala pri pesmi Blizu Večnosti.
Po tem delu pa kot da je bil celoten večer do te točke samo predpriprava na to, kar je sledilo. Začela se je norišnica. Val energije iz prvih vrst je sedaj dosegel vsakega prisotnega, pod odrom pa je v tem času prišlo do gorečega izbruha močne strasti med publiko in nastopajočimi. Ko je prvi korenjak stopil na oder in začel s crowd surfanjem, je to postala stalnica večera. Nad publiko so ves čas lebdela telesa, ki so se kot po tekočem traku pomikala stran od odra, vse do točke, ko je zmanjkalo rok za peristaltiko. Peterka vesoljskih samorogov ni bila več peterka, saj so od tedaj vedno imeli družbo na odru. Začel se je konstanten pretok ljudi na oder in z njega. Space Unicorn on Fire se niso dali zmotiti pri delu, še več. Na oder so sami vabili ljudi k sodelovanju, še posebej pa so naredili vtis plešoči rožnati samorogi. In res je bilo sodelovanje potrebno, saj smo iz vesolja najprej odpotovali v 80. leta v Jugoslaviji, zatem preskočili v ameriške filme iz 80. let, nakar smo še zakurili vesolje. Kar pa še zdaleč ni pomenilo konca, saj smo nato poskusili priklicati Medzvezdno Mačkico, ki pa žal ni bila prisotna, da bi slišala komad.
Niti publiki, niti nastopajočim to še vedno ni bilo dovolj, zato so Space Unicorn on Fire še enkrat ponovili pesmi Stick it In in Let's Go to Space, pred tem pa so naznanili še prihod aprilskega Dedka mraza. Njegova štirimesečna zamuda je posledica koronskih restrikcij, ki so ga, če citiram, »priklenile na ledenik, ki se je zaradi globalnega segrevanja dokončno stopil« ((16) Facebook), zaradi česar mu je končno uspelo prihlačati do Orto bara. Verjamem, da smo tu že na spolzkih tleh, na točki, ko se bralec sprašuje, kaj od navedenega je res, kaj pa ne. Glede na to, da se pivo na takih koncertih meri v litrih, je edini način, da ugotovite, kaj od navedenega drži, ta, da še sami enkrat doživite vesoljske samoroge v živo. Baje, da trenutno tavajo nekje po Sloveniji …
Setlista Space Unicorn on Fire: Kozmodrom, Let's Go to Space, Double Helix, Mr. Romantic, Broken Loose, August Blues, Stick it in, Blizu Večnosti, Ne vzame nihče, Commander, Shooting Star, Program tvog kompjutera (priredba), Take my Breath Away (priredba), Set the Universe on Fire (priredba), Medzvezdna Mačkica. Bis: Stick it in, Let's Go to Space.
