Minulo soboto je bila pustna sobota. Pustnih zabav je bilo seveda kot gob po dežju, osebno pa sem se odpravil v Šešče, kjer sem bil do zdaj dvakrat in obakrat šel gledat Interceptor. No, tudi v tretje ni bilo nič drugače. Na starem kraju zločina so ponovno nastopili Interceptor, a tokrat ne kot glavni akterji večera. Na Rock Žuru Šešče so nastopili:
20.15–21.00 Newem
21.15–22.00 Alo!Stari
22.00–23.00 Interceptor
23.00–00.30 Iron Median
00.30–02.00 Spotless Minds
V Šešče sem prispel nekoliko kasneje, tako da sem bil konkretno presenečen nad polnim parkiriščem, ki je bil prirejen na bližnjem travniku. Nič manjša gneča ni vladala niti v dvorani, kjer so bili obiskovalci med prvim nastopajočim bandom stlačeni ob vhodu v dvorano okoli šanka. Ko sem se prebil mimo, se mi je odprla kar velika luknja, ki je zevala med prvimi obiskovalci in bandom na odru. Igrali so Newem, ki so zapisani groove metalu. Od kod so, ne vem, so pa zagotovo iz Slovenije. In zagotovo jim metal ni tuj, čeprav so s pustnimi maskami delovali vse kaj drugega kot pristno metalsko. Njihov nastop v Šeščah je bil krstni, po videnem in slišanem sodeč pa so pri publiki ustvarili pozitiven vtis, osebno pa so me navdušili z zaključnim komadom, priredbo Roots iz hiše Sepultura, ki je bila odigrana vse kaj drugega kot klasično. A klasično bi bilo dolgočasno in tega si nihče ni želel.
V podobnem zabavnem slogu so nadaljevali Mariborčani Alo!Stari. S skejtpankerji sem se srečal pred kratkim na letošnjem Dirty Skunks Festu, na katerem so igrali v Hali Orto Bara. Zaradi vsesplošne hektike, ki me je prisilila, da sem marsikateri band tistega večera izpustil, sem tudi kvartetu posvetil malo pozornosti in še manjšo minutažo. Tokrat je bilo drugače. Tokrat sem si ogledal bandov celoten nastop, med katerim sem zamigal v ritmu komada Star, se zazibal v ritmu Valov in se dodobra nasmejal med Mačkom Murijem. Alo!Stari so konkretno zapasali mlajšim obiskovalkam rock žura, medtem ko so tudi starejši občani začutili in znali ceniti pozitiven vibe, ki se je z odra širil po vsej dvorani.
S prihodom Interceptor na oder se je publika dodobra zamenjala. Zmotno sem pred tem menil, da bodo trši thrash metal zvoki ubili vzdušje in da so ljudje prišli v glavnem na rock žur. A Šešče so se izkazale tudi kot ljubiteljice metala in Interceptor so ustvarili najbolj divjo zabavo večera. Nemalo nas je bilo takšnih, ki smo prišli v kulturni dom v Šešče preverit, kako delujejo Master Čulk (vokal), El Padre (kitara), Bagi (bass master), Drugs (solo kitara) in Plan B. (bobni) v živo. Ali je nova zasedba dovolj prepričljiva, da lahko seže stari slavi do kolen? Pa še kako lahko! Zasedba je resnično odlično uigrana, slišani komadi pa so bili prava bomba za ušesa, zaradi česar ne čudi, da je eksplodiralo tudi pod odrom, kjer je bilo tekom nastopa Interceptor več pijače polite kot popite. V sprednjem delu je nastalo pravo drsališče, ki je moshanje po eni strani malo otežilo, po drugi strani pa so nekateri spolzka tla izkoristili za dodatno igračkanje. Z odra so medtem prihajali komadi Puške namesto kruha, Fade, Homo Stupidus in Goba Zla, med komadom Blame pa je na bobnarski stolček sedel Padrov sin in delo opravil nadvse suvereno. Do konca nastopa nas je ločilo še nekaj hitov iz hiše Interceptor, Čulk pa je vročino in pozornost v dvorani izkoristil, da se z darilom – fotografijo s podpisi članov banda iz leta 2018 in novima članoma iz leta 2020 – zahvali Roku Siterju Muffyju*. In prav to mi je všeč pri Čulku: možakar se spomni na ljudi okoli sebe, ki tako ali drugače podpirajo sceno, in zna tudi reči: »Hvala!« Kar se mene tiče, je generalka za aprilski Fuck Off Commercial Festival v ljubljanskem Orto Baru več kot uspela, glede na videno in slišano pa so pričakovanja zdaj še večja.
Ob pol dvanajstih je oder zavzela peterica, ki je bila minulo soboto drugi razlog za obisk Šešč. Govora je o peterici Iron Median, ki je že nastopila po vsej Sloveniji in tudi Srbiji, Avstriji in na Hrvaškem, na njihovih nastopih pa jih zmeraj spremlja Eddijev slovenski mini-me Edo, ki tudi v soboto ni manjkal. Kogar ne prepričajo Matjaž Tozon in Rock Tomšič na kitari, Tine Horvat na bobnih ali šef zasedbe Alen Steržaj na bas kitari, ta zagotovo ne bo mogel zanikati vokalne kakovosti in visoke podobnosti z Dickinsonovim vokalom, ki jo premore Jan Leščanec. Poleg tega pa Jan ne prepriča samo vokalno, temveč tudi telesno s svojo gestikulacijo, gibi in na splošno s svojo prezenco na odru. Glede tega je bil zelo vpadljiv tudi Rock, ki se je poleg Jana še najbolj gibal po odru in iskal priložnosti, da se z bandovskimi kolegi nasloni ramo ob ramo med igranjem. Vsa ta uigranost in sproščenost sta se ponovno povsem tekoče zlivala z odra med publiko, ki je nadvse uživala med največjimi klasikami heavy metal glasbe, med katerimi smo med drugim slišali Number of The Beast, Aces High, Trooper, Powerslave, Fear of the Dark in zaključni Run to the Hills.
Čeprav je bila publika ob koncu nastopa ob enih zjutraj že konkretno utrujena in razredčena, so si preostali želeli še več. In to so tudi dobili, kajti čakali so jih še Spotless Minds iz Celja. Gre za »glasbeno skupino, ki je nastala leta 2015 in igra avtorsko glasbo. Pri ustvarjanju jih vodi energična, brezkompromisna glasbena drža, ki ne podlega sodobnim trendom. Ideje črpajo iz alternativnih rock tokov devetdesetih, hkrati pa ohranjajo tisto pravo mero sodobnosti, inovativnosti. Konec leta 2020 načrtujejo izdajo drugega albuma z naslovom Brothers Until We Die.«
Žal pa osebno nisem videl zaključka Rock Žurke, ker sem se zaradi splošne utrujenosti in obveznosti nedeljskega dne predčasno odpravil proti domu. Vsekakor pa »Do naslednjič, Šešče!«
* Rok Siter Muffy je član KUD-a Šmrkl Šešče, organizator reunion koncerta Interceptor 2007, soorganizator zadnjega koncerta reunion tura, organizator festivalov Fuck Off Commercial Fest 2013 in 2018, letos pa se je zavzel za to, da so Interceptor nastopili na Rock Žuru v Šeščah.
