The Devil's Blood

Letošnja koncertna sezona se vztrajno bliža koncu, a v rokavu skriva še nekaj skritih adutov. Eden najboljših koncertov letos je bil vsekakor nastop nizozemske psihadelične rock skupine The Devil's Blood. Nam najbliže so se tokrat ustavili v klubu Pfeiffe Factory v italijanski Gorici. Prostor je bil več kot primeren za takšen nastop; zatemenjen, lesen in predvsem drugačen. Kakšen nevednež bi si ob pogledu na oder še mislil, da je prišel na kakšen okulten black metal dogodek. The Devil's Blood namreč niso navadna rock skupina, saj iz morja različnih zasedb izstopajo zaradi svojih simbolov, okultnega ozadja in besedil.
Že tako pozno napovedan koncert se je začel s četrturno zamudo. Nekaj čez enajsto je tonski mojster po uri in pol končno utišal »intro« brez konca in kraja, ki ga je skupina naredila kot nadomestilo za predskupino, saj slednjih na turneji niso želeli. So se pa publiki oddolžili z daljšo setlisto, katere glavnino so sestavljale pesmi z najnoveše izdaje The Thousandfold Epicentre ter še nekaj njihovih klasik s starejših izdaj. Na oder je med prvo in uvodno pesmijo Unending Singularity z že omenjenega albuma stopilo pet okrvavljenih postav. Kar trije kitaristi, basist in bobnar so nato pričeli z naslednjo pesmijo OnThe Wings Of Gloria in kmalu se jim je pridružila še pevka Farida, prav tako povsem krvava po obrazu. Spreletel me je srh, saj so izgledali bolj grozljivi kot na primer Watain in vendar so ta učinek dosegli le s krvjo, brez corpse painta ali bodic. Pevka je več ali manj le stala na svojem mestu in s črnim pogledom izmenično strmela predse ali pa v publiko, z rokami krožila in kazala razne simbole. S ponosom je kazala svojo ženstvenost na povsem svojstven način. Ni kazala preveč, z izjemo globokega izreza na dekolteju, in tako dokazala, da ženska v glasbenem svetu lahko uspe tudi brez mini kril, izzivalnih oblačil ter shirane postave. Vsekakor le pod pogojem, da je njena odlika izjemen glas in petje oziroma na splošno kakršenkoli talent. Farida je ves čas pela tako kot smo je vajeni s posnetkov, z vsemi odtenki in brezhibno artikulacijo. Med bolj instrumentalnimi deli je publiki obrnila hrbet in pokleknila pred svoj oltar pred bobni, občasno pila iz svojega keliha ali prižigala kadila. Na odru je tako ustvarila tanko meglico, ki je za razliko od smrdeče kemične megle z večine koncertov prijetno dišala. Na oltarju je imela poleg dveh srebrnih staromodnih svečnikov še nekaj (sklepam, da) kozjih lobanj.
Svojega dela ni brezhibno opravljala le ona, temveč tudi ostali člani. Bobnar ni padal iz ritma, z občutkom je bobnal in v gibanje spravil še publiko, ki je z neko mero zrelosti in resnosti poslušala in spremljala Nizozemce, za razliko od stanja publike na večini metal koncertov. Poslušalci so bili bodisi statični ali v medlem gibanju, a ne zato ker jih ne bi pritegnila glasba. Odlikoval jo je izvrsten zvok, saj razen nekaj piskanja proti koncu ni bilo nikakršnih tehničnih lapsusov. Kitarske harmonije in solaže so bile uigrane kot na studijskih posnetkih, zvok pa zaradi treh kitar tako poln, da težko najdem kakšno primerjavo. Klub ni bil pretirano poln, a je bilo to na takšnem koncertu še dobrodošlo, saj bi gneča in neprestano prerivanje do toalet desno od odra marsikomu znalo pokvariti edinstveno doživetje. Nekaj prerivanja je vseeno bilo, a se je dalo potrpeti. Ko se je kri že posušila na prsih in obrazih nastopajočih, se je koncert že zares bližal koncu. Po dobri uri so ga zaključili s svojimi starejšimi pesmimi Voodoo Dust in Christ Or Cocaine, ki sta publiko še najbolj animirali ter razveselili.
Pevka je po svojih zadnjih vrsticah odšla z odra še dolgo preden je preostanek banda zaključil s podaljšanim koncem pesmi. Ko so z odra odšli še oni so me prevzeli mešani občutki, saj bi najraje slišala še kakšno pesem ali dve, po drugi strani pa sta me pozna ura in utrujenost že pošteno mučili. Kmalu po koncertu smo se odpravili domov, v naslednjih dneh pa so se v mojem predvajalniku vrteli le še The Devil's Blood. Tako lahko še najbolje opišem navdušenje in vtise, ki so ga za seboj pustili to mrzlo nedeljsko noč.
Setlista: Undending Singularity, On The Wings Of Gloria, River Of Gold, Fire Burning, The Thousandfold Epicentre, House Of 10.000 Voices, Die The Death, The Heavens Cry For The Devil's Blood, Rake Your Nails Across The Firmament, She, The Graveyard Shuffle, Voodoo Dust, Christ Or Cocaine.