• Prvi slovenski metal band podpisan v tujini

    14. 8. 2002, Matija Prnaver

    Prvi slovenski metal band podpisan v tujini

    Noctiferia so podpisali pogodbo z založbo Malevolent Creation kitarista Phila Fasciana, Arctic Music Group za štiri plošče. Per Aspera v Evropi izide 24.9.02 (Arctic-Plastic Head), v Ameriki in na Japonskem pa 8.10.02 (Arctic-Pavement). Sklenili so tudi sodelovanje s koncertno agencijo Metallysee. /M.P.C./
  • Imbalance

    13. 8. 2002, Matija Prnaver

    Imbalance

    Še vedno prihajajo novi in novi bandi melodičnega death metala. Eni izmed kvalitetnejših so Mourning Caress, mlad nemški band, ki se širši publiki predstavlja s prvencem Imbalance.
    Mourning Caress se od švedskih melodičnih metalcev razlikujejo po tem, da imajo nekoliko drugačen zvok, vokal je nekoliko ostrejši, kitare zvenijo prav tako, kot smo tega vajeni pri nemškem death metalu, finese pa iz ozadja prikličejo nekaj občutka gothica. Na Imbalance ne boste slišali ničesar nikoli prej slišanega, vendar pa so tile Nemci k stvari pristopili na dovolj samosvoj način, da jih boste poslušalci te zvrs…
  • Pa sem se enkrat le spravil na koncert v Brežice. Sobotni koncert (13.7.) bandov Insanity, Retaliation, Torka in Cannibal Family je bil prava izbira. V njihov MC sem sicer prišel malo pozno, ampak (kar je najvažneje) sem pa.
    Ta poznost je bila tudi razlog, da sem ujel samo še konec igranja Insanity. Ampak tisto, kar sem še ujel, se sploh ni slišalo slabo. Insanity so mlad band, ki igra thrash metal. Zgledalo je, da fantje vedo kaj počnejo, tako da jih proglašam za band s potencialom in upam, da jih bomo kmalu spet videli na odru.
    Nadaljevali so Retaliation, eden izmed opaznejših bandov hrvaškeg…

  • At A Late Hour

    11. 8. 2002, Matija Prnaver

    At A Late Hour

    Tam, kjer se srečata gothic metal in rock, je področje, na katerem zadnje čase gradi marsikateri band. Na njem so se naselili tudi Nemci Deep Inside Myself, band, katerega članov se morda kdo spomni iz bandov Gone Sadness ali Hereafter And Now.
    Opravka imamo z dokaj lahkim in poslušljivim gothicom, ki ga močno objemajo rockerske lovke. Če je to slog za vas, boste vedeli že ob prvem poslušanju, po nekajkratnem pa vas lahko dodobra zasvoji. At A Late Hour prinaša obilo lepih rockerskih pasaž, če je treba pa kitare tudi pokažejo zobe: na One Single Answer, A Part Of Me ali Freedom Counts. Klaviat…
  • 21st Anniversary- Not That Innocent

    7. 8. 2002, Matija Prnaver

    21st Anniversary- Not That Innocent

    Po desetih letih razpadanja in združevanja so punce očitno stvar vzele zares in se poleg nastopanja lotile tudi studijskega albuma. Not That Innocent je nastajal kar nekaj časa, vmes se je spremenila tudi sprememba. Večino albuma sta poleg Kim in Denise snemali še Kelly Johnson in Tracey Lamb, na komadu Everybody Does je obe dekleti nadomestil Tim Hamill, za Coming Your Way in Innocent pa sta se vrnili stari članici Jackie Chambers in Enid Williams. Komplicirano, a ne?
    Not That Innocent je točno tisto, kar smo od deklet lahko pričakovali. Ostajajo pri svojem živahnem hard rocku/heavy metalu, tu…
  • Dying For The World

    24. 7. 2002, Matija Prnaver

    Dying For The World

    Od albuma Unholy Terror ni minilo kaj dosti več kot leto, pa se Blackie & Co. že vračajo z svojim okroglo desetim albumom, Dying For The World. Naslov albuma bo takoj postal jasen, če povem, da besedila te plošče temeljijo na pismih vojakov iz zalivske vojne.
    Glasbeno se W.A.S.P. seveda niso odrekli za njih tipičnemu heavy metalu. Zadnji dve plošči sta se nagibali bolj k razživetemu nažiganju, Dying For The World pa so začinili z nekaj epskosti. To W.A.S.P. nedvomno znajo, kar spomnite se albuma The Crimson Idol. In tale asociacija sploh ni naključna!
    Album ima poln zvok s tipično surovo W.A.S…
  • Scantropolis

    23. 7. 2002, Matija Prnaver

    Scantropolis

    Po petletni odsotnosti se Scanner vračajo na sceno s svojim petim albumom. Vsa ta leta in nova postava (od Ball Of The Damned zasedbe sta ostala edino Axel Julius in Marc Simon) so prinesli velike spremembe. Tako velike, da bi skoraj lahko govorili o popolnoma drugem bandu.
    Scanner so na tem albumu nekako združili power metal in gothic. Največ power metal dejavnikov je opaznih pri bobnanju, medtem ko glavni ženski vokal Lise Croft (sorodnosti z Laro Croft mi žal ni uspelo preveriti) in dobra, a nevsiljiva podkrepljenost s klaviaturami vlečeta proti gothicu. Kitaram so odvzeli nekaj vloge, venda…
  • Fermina

    18. 7. 2002, Matija Prnaver

    Fermina

    Za svojo tretjo ploščo so se tile Finci odločili kar dobro spremeniti slog. Z albuma je takoj razvidno, da jih je v to gnala želja po izvirnosti. V to smer so šli tako daleč, da na račun originalnosti trpi kvaliteta.
    Šli so v mehke gothic vode in dodali dosti rockerskih elementov. Glasba je tako izgubila vso temačnost, kakršna nam je poznana z njihovih prejšnjih izdelkov. Postali so melodični in celo živahni, kar se tiče glasbe same. Kitare so mehke in kar preveč sramežljivo ostajajo v ozadju. Niso se pa odrekli zvoku kitar in riffom, v katerih najdete njihove rojake Amorphis. Klaviature so do…
  • DragonSlayer

    17. 7. 2002, Matija Prnaver

    DragonSlayer

    Val power metala, ki so ga sprožili Hammerfall, očitno še vedno traja. Dream Evil so najboljši švedski odgovor na to dogajanje. Za kvaliteten prvenec jamči pet izkušenih glasbenikov, samih mojstrov metala: Fredrik Nordström, znani producent in lastnik Fredman Studia (kjer so fantje, jasno da, tudi posneli tole ploščo), Niklas Isfelt, čigar back vokal slišite na prvih dveh Hammerfall albumih, Peter Stalfors, ki je prispeval nekaj komponiranja za Hammerfall prvenec, za bobne je sedel Snovy Shaw (Mercyful Fate, King Diamond), med Švedi pa igra kitaro Grk Gus G., ki je pred tem razgibaval strune p…
  • Warriors Of The World

    10. 7. 2002, Matija Prnaver

    Warriors Of The World

    Čakanje je končano in dočakali smo eno najbolj in najdlje pričakovanih plošč v zgodovini metala. To, kar so samooklicani kralji metala po dolgih letih perfekcioniranja (ki je, mimogrede, njihova dobro znana lastnost) privlekli iz svojega lastnega Haus Wahnfried studia je izdelek, v katerem bi tudi gluhi prepoznali Manowar.
    Njihov zvok in ideologija sta njihov zaščitni znak in temu, kar jim prinaša slavo že dvajset let, se Manowar nikakor niso odrekli. Glasbeno so nadaljevali tam, kjer so končali pred šestimi leti z albumom Louder Than Hell, vendar pa novi izdelek proti predhodniku in starejšim …
  • Revalations

    9. 7. 2002, Matija Prnaver

    Revalations

    Poljaki Vader se uvrščajo med največja imena današnjega death metala. V svojo bogato diskografijo so dodali studijski izdelek Revelations, na katerem se je prvič predstavil njihov novi basist Simon.
    Vader nadaljujejo v svojem tipičnem slogu, na katerem njihov razvoj temelji že ves čas, tako da je specifičen in kvaliteten death metal na tej plošči zagotovljen. Seveda še vedno ostajajo pri za njih značilnih riffih in solažah, morda so malenkost popustili edinole kar se tiče brutalnosti. Album je narejen po zgledu klasičnega death metala, vanj pa so vnesli tudi kar lepo število thrasherskih elemen…
  • Resound The Horn

    4. 7. 2002, Matija Prnaver

    Resound The Horn

    V DoomSword sta odlično združena staro in novo. Moč mogočnega riffanja po zgledu osemdesetih in novodobna prežetost z atmosfero. Delujejo mogočno. Glasba poteka počasi, a s tako močjo, da njenega toka ne skali noben odvečen element.
    Resound The Horn je drugi album tega banda, v katerem so svoje moči združili izkušeni glasbeniki: Deathmaster in Dark Omen (Agarthi), Grom (Ancient), Guardian Angel II (Arkhe, Time Machine) in The Forger.
    Z epskostjo se izkažejo v sedmih komadih, katerih dogajanje poslušalca potegne vase. Protiutež old school doomerskega riffanja so vmesne, nevsiljive melodične pasaž…
  • 3. 7. 2002, Matija Prnaver

    Ancient Ceremony nagradna igra

    Nagrajenca Ancient Ceremony nagradne igre sta Robi Sedovšek, ki si je prislužil Magus Noctum majico in Damjan Gostenčnik, ki dobi vstopnico za sobotni koncert. /M.P.C./
  • Sacred Steel

    3. 7. 2002, Matija Prnaver

    Sacred Steel




    MATIJA:
    Kot prvo vprašanje: Gerrit, kako si kaj?

    GERRIT:
    V redu sem. Malo sem sfukan, ker pijemo že od včeraj in sedaj moram piti ledeni čaj.

    MATIJA:
    Dobrodošel v klubu…

    GERRIT:
    Do sedaj sem spil že več kot dvajset piv, vendar sem trezen. Dosegel sem tisto stopnjo, ko name ne delujejo več. Vse je kul: vreme je kul, glasba je tudi kar kul (ne sicer vsi bandi, ampak je v redu) in prodali smo veliko robe za Metal Blade.

    MATIJA:
    Torej si zadovoljen z dogajanjem na festivalu…

    GERRIT:
    Ja, kul je, tako kot vedno na Bang Your Head festivalu. Razširil se je in zdi se mi, da je letos več ljudi kot lansko leto. Mislim, da se bo še večal, tako kot Wacken. Mogoče bo enkrat eksplodiralo.

    MATIJA:
    …čeprav moraš delati?

    GERRIT:
    S tem nimam težav. Saj ni nobene razlike. Med delom lahko pijem, delam dobro in prodam veliko stvari. Odgovoren sem za vso to robo, je moja, saj delam redno za Metal Blade. Žuram z ljudmi in zraven še prodajam. Enako je na katerikoli strani stojnice.

    MATIJA:
    Preseliva se sedaj k Sacred Steel. Prebral sem, da imate v pripravi novo ploščo.

    GERRIT:
    Oktobra bomo posneli CD naslovljen Slaughter Prophecy, izšel pa bo na Massacre Records februarja naslednje leto. Trenutno pa še pišemo komade.

    MATIJA:
    Praviš na Massacre Records? Torej ste končali sodelovanje z Metal Blade?

    GERRIT:
    Ja. Delam še za Metal Blade (to je moja služba) in se razumem z ljudmi tam. Pogodba, ki smo jo imeli z njimi za prve tri albume je bila sicer v redu za nov band, vendar nič posebnega. Pač običajna, začetna za nov band, sedaj pa hočemo boljšo. Metal Blade nam je ponudil pogodbo za naslednje tri albume, vendar ta ni bila kaj dosti boljša od prve. Takrat smo se vprašali, zakaj bi podpisovali nekaj, s čimer ne bomo postali nič večji. Mislimo, da je v Italiji, Španiji in Grčiji dosti potencialnih poslušalcev Sacred Steel. Pri Metal Blade so nam govorili, da se ne bomo nikoli prebili naprej, vendar mi verjamemo, da lahko “zrastemo”. Ne ravno v rock zvezde, ampak v malo večji band kot smo sedaj. Massacre na…
  • 3. 7. 2002, Matija Prnaver

    Motörhead

    Orpheum, Gradec, Avstrija, 15. 6. 2002

    Saj se še spomnite, zakaj ni bilo reportaže s prejšnje turneje Motörhead? Gradec, 12. december 2000. Obvestilo na vratih, ki se je začelo z “Liebe Motörhead fans…”, ni nikomur prineslo nič dobrega. Fanom odpadli koncert, Lemmyju pa dopust v graški bolnišnici… Tokrat – na vratih nič, na steni nič, tudi pri blagajni nič…. Odlično!
    Ob pol devetih so se odprla vrata, pol ure kasneje pa so Motörhead že razgrajali na odru. Tokrat so nam organizatorji v Orpheumu prihranili pol ure mučenja ob poslušanju kakšnega trapastega avstrijskega banda, kar je bilo ob tem, čemur smo bili priča recimo na Judas Pr…

  • Built To Destroy

    3. 7. 2002, Matija Prnaver

    Built To Destroy

    Ko so se člani švedskega banda Lost Souls lotili drugačnega sloga glasbe, se je začela zgodovina banda Inrage. Ne tako dolgo nazaj, saj je Built To Destroy njihov prvi album. Inrage že v prvo napadajo na polno. S thrashem. S powerjem, ostrino, agresijo, modernim zvokom. Jeklena pošast, ki se premika s težkimi koraki, ruši vse pred seboj.
    Pri Inrage so v ospredju težki in distorzirani riffi, ki pa ohranjajo medsebojno povezanost, tako da njihova glasba sploh ni netekoča. Med riffe z največjo možno ostrino režejo solaže, izpeljane po repceptu tradicionalnega thrasha. Kar se tiča sloga igranja ki…
  • Red Aim

    2. 7. 2002, Matija Prnaver

    Red Aim




    MATIJA:
    Pred kratkim ste igrali nekaj koncertov z In Extremo. Kako se je obnesla turneja dveh tako različnih bandov?

    B.B.FOXWORTH:
    Grozno, haha… In Extremo fani so nas preprosto sovražili in mi smo sovražili njih. Ampak neverjetno, vsaj mi smo imeli z njimi veliko zabave… Že od vsega začetka je bilo jasno, da se tak izbor bandov ne bo obnesel, vendar je bila to za nas možnost igranja pred popolnoma drugačno publiko, kar se mi zdi kar pomembna lekcija. Reakcije teh “green-tea-drinking” študentov filozofije, ki niti ne vedo, kako se črkuje rock, so bile slabe, vendar smo jih mi vseeno mučili z našim popolnoma pozerskim nastopom…

    MATIJA:
    Prebral sem, da ima ime banda “globji” pomen. Je to res?

    B.B.FOXWORTH:
    Res je. To je skrajšava za “Rogers electronic Dildo Anal intruder machine”. Mislim, da mi funkcije tega izuma ni treba razlagati. To je kar uspešen produkt našega pevca Dr. Rogersa, to ime pa smo izbrali zato, ker se band financira iz denarja, ki ga ta izdelek prinaša…

    MATIJA:
    Pravite, da radi veliko pozirate. Imate mogoče kakšne namige za vaše fane, da v tem postanejo vsaj pol toliko dobri kot ste vi?

    B.B.FOXWORTH:
    Haha, nikoli ne bodo dosegli naše stopnje umetnosti poziranja. Mi vadimo odkar smo bili mladi, to pa je že kar nekaj časa nazaj… Če nameravaš biti pravi pozer, moraš najprej začeti pozirati pred velikim ogledalom… Najprej Z glasbo, potem BREZ glasbe. Tudi mi delamo tako. Naših komadov sploh ne vadimo. ČE se že dobimo na vajah – in to je zelo redko, lahko mi verjameš – potem vadimo poziranje. Naš prostor za vaje ima po vseh stenah ogledala, tako da se lahko vidimo z vseh strani, kadar poziramo. Glasba sploh ni važna, je zgolj dober razlog za poziranje in nič več. Zato se tudi nikoli ne vidimo v vlogah glasbenikov…

    MATIJA:
    Kakšna je torej tvoja definicija besede “pozer”?

    B.B.FOXWORTH:
    Haha, poglej Scorpions v začetku osemdesetih…

    MATIJA:
    Vaša besedila se mi zdijo nora in zabavna. Kje hudiča dobite ideje za njih?

    B.B.FOXWORTH:
    Za besedila res ne rabimo idej. Besedi…
  • God Scard

    2. 7. 2002, Matija Prnaver

    God Scard




    MATIJA:
    Kako in kdaj se je z God Scard v bistvu vse skupaj začelo?

    GS:
    NICKY: Čist na začetku? 1992. leta, septembra se mi zdi. Jaz in Deki sva bila ful nabasana in ful razočarana nad tem, ker sta banda od obeh razpadla. Rekel sem: “Ti si ful dober bobnar, jaz pa tudi nisem za v smeti, greva midva narest en band.” Tako smo nastali God Scard. Dve leti smo čakali na plac in da smo dobili vso opremo, potem smo pa začeli zares. Mislim, da je bilo to enkrat marca ali aprila 1994, ko smo začeli vadit, junija smo pa že imeli prvi nastop. Sledile so še menjave članov, avgusta 2000 pa smo imeli spet eno krizno obdobje. Nič se ni igralo, nič nismo naredili, stalno smo menjavali člane… Na koncu sem več ali manj ostal sam, pridružu se je Sašo (Cuki), začeli smo s popolnoma novo postavo in novimi komadi. Najprej smo igrali nove komade, potem pa še stare. Zdaj smo že približno leto in pol ista ekipa, kar je za nas že velik dosežek, če gledaš našo zgodovino. Ekipa smo pa sledeča: Cuki igra kitaro, jaz mam čez kitaro pa vokal, Geps bobne in Uroš bass.

    MATIJA:
    Koliko si bil ti takrat na začetku star?

    GS:
    NICKY: 15 let.

    MATIJA:
    Kako si takrat gledal na band? Verjetno drugače kot danes?

    GS:
    NICKY: Fora je v tem, da je God Scard moj prvi band. Dobro, prej smo imeli že ful bandov, ampak je bilo to tako, da če recimo bobnar ni imel bobnov ali denarja za njih, smo imeli pač plastične kante. To sega že daleč nazaj, imeli smo bande že pri enajstih, dvanajstih. Že takrat smo delali komade, se jih učil, samo nismo imeli denarja. Kasneje je prišla štipendija, pa poletne počitnice, ko si lahko delal, zaslužil za prvi feršterker, za kitaro, nekdo si je kupu bobne,… Več ali manj smo vsi začeli tako, mislili smo, da je stvar veliko bolj simple kot pa v bistvu je. Takrat te zanima samo to, da boš ti nekje igral. Niti ne gledaš na opremo, tud sam sound te niti še ne zanima, ti bi pač rad igral. To je ta osnova, kasneje pa ugotoviš, da enkrat ni več vse samo to, da bi rad igral. Vsi imamo inštrumente, a…
  • Bolt Thrower

    2. 7. 2002, Matija Prnaver

    Bolt Thrower




    MATIJA:
    Zelo mi je všeč vaš novi album Honour – Valour – Pride. Mislim, da je naslednji korak v vašem razvoju in najboljši do sedaj.

    GAVIN:
    Najlepša hvala.

    MATIJA:
    Kakšen se zdi tebi? Kako si zadovoljen s končnim rezultatom?

    GAVIN:
    Ja, seveda. Zdi se nam, da je zelo dobro izpadel, resnično smo zadovoljni s končno produkcijo. Pretežno so strukture komadov enake kot do sedaj pri Bolt Thrower, vendar smo se tokrat bolj osredotočili na produkcijo. Torej smo res zadovoljni, prepričan pa sem, da bomo čez eno leto gledali nazaj na album in našli dele, ki so slabi in tiste, ki so dobri ter se, upam, iz tega tudi nekaj naučili.

    MATIJA:
    Je to konceptualen album?

    GAVIN:
    Ne, noben Bolt Thrower album ni konceptualen, vendar pa nekako pašejo skupaj. Delčki se ujemajo z bodočimi albumu ter delčki s prejšnjimi. To je nadaljevanje.

    MATIJA:
    Kaj je razlog, da ste ga naslovili Honour – Valour – Pride?

    GAVIN:
    Honour – Valour – Pride je izvirna vrstica teksta enega naših komadov, komada Victory, naslovnega komada na našem petem albumu, Victory. Takrat nam je bila ta vrstica zelo všeč in vedeli smo, da bo to nekoč naslov albuma, vendar nismo vedeli katerega. To je za petnajsto obletnico, torej petnajst let banda, in mislili smo, da bi bil to zares dober naslov za ta album ter bi se očitno navezoval nazaj na Victory.

    MATIJA:
    Se je kaj spremenilo v Bolt Thrower, odkar imate novega vokalista Davea Ingrama (ex- Benediction)?

    GAVIN:
    Niti ne. Mislim, da je Dave prišel v band vedoč (čeprav je bil v Benediction), da iščemo nekaj v našem slogu. Torej se je moral on prilagoditi nam, vendar mislim, da je to vedel že takrat, ko se nam je pridružil. Dave je dobra pridobitev za nas, saj smo skozi leta imeli veliko menjav članov in mislim, da spet delujemo enotno. Sedaj imamo stabilno zasedbo, torej smo močni tam, kjer prej nismo bili. S tega vidika stvari izgledajojo dobro. Dave bo znotraj banda postajal vedno boljši in boljši, dalj kot bo pri nas in več kot bo snemal. V to sem prepričan.

    MATIJA:
    V začetku lansk…
  • Noctiferia

    2. 7. 2002, Matija Prnaver

    Noctiferia




    MATIJA:
    Danes ste igrali kot predskupina Paula DiAnna… Je bil današnji koncert zaradi tega kaj drugačen od ostalih?

    NOCTIFERIA:
    IGOR: V bistvu ne. Zaradi tega, ker so vsi špili isti, samo folk je drug. Mogoče je bil odziv malo drugačen.
    UROŠ: Malo več folka je blo.
    IGOR: Ja, malo več folka pa palili so se na druge dele komadov, kot se ponavadi folk pali. Drugače pa Paula in njegovega banda sploh ne poslušam in mi to nič ne pomeni, kot influenca.

    MATIJA:
    Kateri pa so potem tisti bandi, ki jih poslušaš, tisti, ki so ti influenca?

    NOCTIFERIA:
    IGOR:To gre naprej, se razvija, vsaj pri meni. Bandi, ki so mi na splošno všeč so Samael, Morbid Angel, Nocturnus, Yngwie Malmsteen, Dead Can Dance (zaradi atmosfere), itd.

    MATIJA:
    Koliko se pa te bandi, te influence kokretno poznajo v vaši glasbi?

    NOCTIFERIA:
    IGOR: Tako, da bi kotirali, nič. Mogoče si tega doma ful preposlušamo in potem so podzavestno kakšne podrobnosti. S filingom… Vse je samo filing. Samo atmosfera, ali pa da je filing podoben, drugače pa kopiranja ni čisto nič.

    MATIJA:
    Posneli ste album Per Aspera, ki pa še ni izšel. Z njim ste spremenili tudi slog.

    NOCTIFERIA:
    IGOR: To je zaradi tega, ker se razvijamo.

    MATIJA:
    Povej, kaj lahko poslušalci pričakujejo od te plošče?

    NOCTIFERIA:
    IGOR: Ta plata je ful individualna. Za vsakega posebej, ni tisto za mase, za slemanje, za žur… Je za to, da se doma usedeš, jo poslušaš in se vanjo poglobiš. Dvainpetdeset minut plošče je v bistvu neka velika celota, vse je povezano, in besedila in glasba. Tehnično je plošča posneta tako, da noben inštrument ne izstopa, vse je ena celota, ena čudna zmes z veliko poudarka na atmosferi.

    MATIJA:
    Kako pa kaj kaže z njenim izidom? Kdaj jo bodo ljudje lahko slišali?

    NOCTIFERIA:
    IGOR: Dogovarjamo se z dvema založbama, obema s severa. Samo je jeba… (smeh). Jebeno je zaradi pogojev, kaj podpisati in česa ne podpisati. Po mojem mnenju bo plošča zunaj v roku treh mesecev.

    MATIJA:
    Kaj pa sam slog plošče?

    NOCTIFERIA:
    IGOR: Slog plošče… A to definicija death, blac…