27. 4. 2007, Matija Gabrovšek
The Inner Sanctum
The Inner Sanctum
Zadnjih nekaj albumov Saxon ni dosegalo kakovosti, kakršne smo od njih vajeni. Ob vsesplošnem oživljanju heavy metala, ko stari bandi spet kot po tekočem traku izdajajo izvrstne albume, sem se spraševal, ali se bodo tudi Saxon vrnili na pota stare slave.
Ovitek je v meni prebudil mešane občutke. Fantazijski, nekoliko vampirski motiv v stilu Axel Rudi Pella je nekoliko nenavaden za band, od katerega pričakujemo surov heavy metal NWOBHM šole. Že prvi riff uvodne State Of Grace odpihne vse strahove – surov heavy metal, kakršnega od Saxon nismo slišali že 25 let. Dejansko se vračajo v čase Wheels O…
10. 4. 2007, Matija Gabrovšek
Metal Will Stand Tall
Metal Will Stand Tall
Pudlji?! Jaz, ki sem bolj konzervativne sorte, bi rekel, da ko sem bil jaz mlad, heavy metal band ni mogel imeti takšnega imena. A časi se spreminjajo. Ne samo, da si nekateri bandi nadevajo nenavadna imena, ampak znajo celo delati odlično glasbo. Metal Will Stand Tall je sicer prvenec Švedov The Poodles, vendar pa gre vse prej kot za mlade in neizkušene glasbenike. Izkušnje so si namreč nabirali v raznih švedskih metal bandih, med drugimi v Talisman, Lions Share, Zan Clan in Great King Rat. Pri Metal Will Stand Tall gre za čistokrvni melodični heavy metal najvišjega razreda. Produkcija je per…
4. 4. 2007, Matija Gabrovšek
The Complete Works
The Complete Works
Ted McKenna, Mel Galley, Neil Murray, Cozy Powell, John Thomas, Richard Bailey, Glenn Hughes, Don Airey, Pete Green, Ray Gillen, Kyoji Yamamoto, John Wetton, Scott Gorham, Brian May, in še mnogi drugi. Zveni kot naj superskupina vseh časov. V bistvu gre za projekt Toma Galleyja, Melovega brata, s katerim se z daljšimi presledki ukvarja že dve desetletji. Phenomena so lani izdali svoj četrti album in to se je pokazalo kot primerna priložnost za ponovno izdajo prvih treh. Izdani so bili kot trojni album The Complete Works z nekaj bonus komadi. Glede na to, da gre za skoraj pozabljen projekt, je …
8. 3. 2007, Matija Gabrovšek
Home
Home
Oliver Hartmann je v več kot petnajstletni karieri igral in pel v kar nekaj bandih, med drugim v At Vance in v projektu Avantasia.
Pravkar je izšla njegova druga solo plošča Home. Gre za zelo melodičen hard rock album, ki na trenutke zaide v AOR vode. Skladbe so solidne, riffi zelo čisti, včasih zvenijo nekoliko starinsko. Album odpre odlična hitra Coming Home To You. Potem pa se vse nekako umiri, prav izrazito opaznih komadov ni. Nekoliko izstopajo balada My Everything Is You, mid-tempo heavy himna Higher Than Me in hitra Millionaire.V celoti gledano gre za soliden hard rock, ki pa mu močno pr…
1. 3. 2007, Matija Gabrovšek
Angel / Helluva Band (remastered)
Angel / Helluva Band (remastered)
Angel so bili zame od nekdaj velika neznanka. O njih nisem vedel kaj več kot to, da so bili ameriški hard rock / glam band, znani po kilah pudra in povsem beli garderobi. Ne prav dobri obeti, vsaj kar se mene tiče. Aktivni so bili v drugi polovici sedemdesetih, potem pa so se pojavili le še ob posebnih priložnostih. Lani so ob vsesplošni evforiji reunionov ponovno izdali prva dva albuma (iz let 1975 in 1976) in sicer kot dvojni CD brez bonus komadov.
Zame kot nepoznavalca Angel je glasba pomenila prvovrstno presenečenje. V nasprotju z glam imidžem gre za psihadelični hard rock. In to kakšen. Zv…
19. 2. 2007, Matija Gabrovšek
Robert Johnson's Tombstone
Robert Johnson's Tombstone
Thunder je eden tistih bandov, ki še nikoli niso naredili slabega albuma. Je tudi eden tistih bandov, pri katerih vedno v naprej veš, kaj boš dobil. In tako je tudi z njihovim osmim albumom nenavadnega imena: Robert Johnson’s Tombstone. Takoj moram povedati, da me je v trenutku navdušil ovitek. Kaj pa vsebina?
Gre za konceptualni album o pevcu bluesa, ki za uspeh proda dušo hudiču. Brez spremljanja besedil je pravzaprav težko ugotoviti, da gre za konceptualen album. Glasba je namreč povsem v slogu klasičnega Thunder heavy rocka in vsaj zase lahko rečem, da takšni glasbi bolj težko pripišem kon…
15. 2. 2007, Matija Gabrovšek
Wake Up To The Real World
Wake Up To The Real World
Po zelo povprečnem predhodniku Planet Panic, na katerem so poizkusili z modernejšim metalom, so si danski heavy metal prvaki Pretty Maids vzeli kar štiri leta za razmislek. Odoločili so se za povratek k temu, kar najbolje znajo – polnokrvnemu melodičnemu heavy metalu.
Wake Up To The Real World zveni sveže, dobri komadi se vrstijo eden za drugim. Album je zelo kompakten, komadi so uravnoteženi – od hitrih heavy killerjev (All In The Name Of Love, Why Die For A Lie, Brave Young New Breed) , mid-tempo heavy himen (As Guilty As You, Terminal Violence) in balad (Where True Beauty Lies) do pop metal …
6. 2. 2007, Matija Gabrovšek
Mask Of Sanity
Mask Of Sanity
Štiri leta po izvrstnem There Will Be Execution se Sinner vračajo z novim albumom. Kljub uspehom s Primal Fear, Mat očitno še vedno najde dovolj navdiha in energije za občasno delo s Sinner.
Že po nekaj taktih uvodne The Other Side je jasno, da gre zares. V primerjavi s power metalom Primal Fear je glasba nekoliko manj heavy. V ospredju so melodije, pa tudi ritem je nekoliko počasnejši. Da ne bo nesporazuma, gre za pravi heavy metal album. Kot kaže, je Sinner naredil veliko pesmi, ki jih s Primal Fear ne more igrati. Produkcija je odlična, izvrstnih igrivih riffov je v izobilju, Matov vokal pa…
29. 1. 2007, Matija Gabrovšek
7
7
Tri leta po predhodniku Cats And Dogs se Talisman vračajo z albumom preprostega imena – 7. Navkljub trudu mi zaradi več živih in »best of« albumov ni uspelo ugotoviti, ali gre za njihov sedmi studijski album ali sedmi album nasploh.
Kakorkoli že, gre za zelo tipičen Talisman album, torej melodični hard rock s primesmi za tovrstno glasbo nekoliko nenavadnih, skoraj afro ritmov. Vplivi drugih zvrsti glasbe so očitni in to je Talisman vedno delalo nekoliko drugačne od drugih hard & heavy bandov. Podobno kot že na Cats And Dogs je glasba precej zahtevna, kljub vsemu pa je na 7 spet več tipičnih Tal…
9. 1. 2007, Matija Gabrovšek
Nowhere Land
Nowhere Land
Slamer so band odličnega kitarista Mika Slamerja, ki je kljub dolgoletnim izkušnjam s hard rock/AOR bandi kot City Boy, Streets in Steelhouse Lane, širši javnosti relativno neznan. Tudi sam razen Streets (iz osemdesetih let) ne poznam teh bandov. Gre za britanske bande, ki so pač izdajali albume v napačnem času in niso dosegli uspeha kot bi ga pred dvajsetimi leti.
Ko sem v neki reviji prebral recenzijo albuma Nowhere Land, kjer o njem pišejo v samih presežnikih, sem ga nemudoma nabavil. Kar tako, brez poslušanja. Če je ocenjen z 10 od 10, gotovo ni slab. Ob prvem poslušanju me je pustil povsem…
5. 1. 2007, Matija Gabrovšek
Circles
Circles
Ali ste že kdaj slišali za band z imenom Shooting Star? Jaz sem, ampak le bežno, pred dvajsetimi leti. S heavy metal oddaje na avstrijskem radiu sem si posnel tri pesmi, pa ni bilo nič posebnega. Sicer pa nikjer nisem nikoli zasledil nič o njih. So pač sodili v drugo ligo ameriškega hard rocka in v Evropi o njih ni bilo kaj dosti slišati.
Vsesplošen hard & heavy revival je očitno zajel tudi bande, ki nikoli niso bili blizu vrha. Bolj iz radovednosti kot zaradi visokih pričakovanj sem si v trgovini nadel slušalke... in me je odneslo. Od prvega do zadnjega tona si sledijo sami killerji. Spevni ko…
18. 12. 2006, Matija Gabrovšek
Army Of One
Army Of One
Najbolj podcenjen heavy metal band vseh časov je po štirih letih premora posnel svoj trinajsti studijski album Army Of One. Ali mu je trinajstica prinesla nesrečo? Po nekaj poslušanjih je jasno, da ne.
Band se je z izjemo bobnarja zbral v stalni zasedbi z zadnjih albumov, kar je slišati na vsakem koraku. Pravzaprav Riot ne ponujajo veliko novega. Riffi, melodije in produkcija so čista Riot klasika z zadnjih albumov. Pa da ne bo pomote – komadi so odlični, Mikeov vokal se mi zdi na vsakem naslednjem albumu boljši. Občutek imam, da so se Riot tokrat še posebej posvetili solažam, ki so ena boljša …
13. 12. 2006, Matija Gabrovšek
Live In The Shadow Of The Blues
Live In The Shadow Of The Blues
Whitesnake sodijo med tiste top bande, ki niso izdajali live albumov po tekočem traku. Pravzaprav so edinega pravega izdali pred skoraj tremi desetletji. Zato sem izdajo novega live albuma seveda že težko čakal. Če pa ima človek priložnost dobiti še avtogram »njegovega veličanstva« gospoda Coverdala in mu ob tem še stisniti roko, pa o nakupu seveda ne more biti nobenega dvoma več. David Coverdale in trenutno najbrž najbolj vroč »kitarero« na svetu Doug Aldrich sta namreč izid albuma v Nemčiji pospremila s promocijo v Münchenskem Saturnu.
Whitesnake niso še nikoli izdali slabega albuma in tako s…
5. 12. 2006, Matija Gabrovšek
Bat Out Of Hell III – The Monster Is Loose
Bat Out Of Hell III – The Monster Is Loose
29 let po izjemnem prvencu in 13 let po njegovem prav tako perfektnem nadaljevanju, je Meat Loaf izdal tretji del trilogije Bat Out Of Hell. Za razliko od prvih dveh delov so tokrat pesmi ob Jimu Steinmanu prispevali tudi drugi avtorji, med drugimi velemojstri Desmond Child, Nikki Sixx in Diane Warren.
Uvodna The Monster Is Loose postreže s tako heavy riffom in modernim zvokom, da se človek vpraša, ali se je gospod Loaf na stara leta odločil narediti prvi pravi heavy metal album. Že pri naslednji Blind As A Bat pa so zadeve spet na svojem mestu. Album se nadaljuje v povsem prepoznavnem Bat Out …
27. 11. 2006, Matija Gabrovšek
The Monkey Puzzle
The Monkey Puzzle
Očitno je letošnja jesen pravi čas za nove podvige starih kosti. Tudi veterani UFO so se po dveh letih in pol spet podali v studio. Za bobne je po desetletni odsotnosti ponovno sedel eden ustanovnih članov Andy Parker, tako da gre z izjemo Vinnija Moora na kitari za skoraj celotno zasedbo iz najuspešnejšega obdobja sedemdesetih.
Album je povsem tipičen UFO izdelek, ki me je ob prvem površnem poslušanju pustil skoraj hladnega. Ob vsakem naslednjem poslušanju pa sem bolj padal vanj. Bluesy mid-tempo skladbe, zadržani riffi, ki poslušalca namesto z agresivnostjo osvojijo s toplino in skladnostjo. …
22. 11. 2006, Matija Gabrovšek
Hellraiser
Hellraiser
Krokus so eden tistih morda nekoliko podcenjenih bandov, katerih albume sem vedno težko čakal. Glede na zelo soliden predhodnik Rock The Block in nekaj izjemnih koncertov, ki sem jih videl, sem nov album Hellraiser kupil takoj, ko se je pojavil na policah. Seveda sem bil nekoliko v dvomih – Hellraiser je po prvencu iz leta 1976 edini album brez Fernanda von Arba, doslej gonilne sile banda. Tako je pevec Marc Storace edini preostali član iz zlatih 80-ih let. Fernanda je zamenjal Mandy Meyer, ki je v začetku 80-ih že koncertiral s Krokus na nekaj turnejah, sicer pa si je kilometrino nabiral v ba…
Vse reportaže
Vsi
Domači
Tuji