Thunder je eden tistih bandov, ki še nikoli niso naredili slabega albuma. Je tudi eden tistih bandov, pri katerih vedno v naprej veš, kaj boš dobil. In tako je tudi z njihovim osmim albumom nenavadnega imena: Robert Johnson’s Tombstone. Takoj moram povedati, da me je v trenutku navdušil ovitek. Kaj pa vsebina?
Gre za konceptualni album o pevcu bluesa, ki za uspeh proda dušo hudiču. Brez spremljanja besedil je pravzaprav težko ugotoviti, da gre za konceptualen album. Glasba je namreč povsem v slogu klasičnega Thunder heavy rocka in vsaj zase lahko rečem, da takšni glasbi bolj težko pripišem konceptualno tematiko. Kot smo pri Thunder že vajeni, je izvedba na najvišji ravni. Od vokala in instrumentalnih delov do produkcije. Žal komadi tudi po več poslušanjih ne sedejo najbolj v uho – v tem se album tudi najbolj razlikuje od predhodnikov, pri katerih je skoraj vsak komad bil potencialni hit.
Kljub temu, da gre za zelo dober izdelek, mu v primerjavi s predhodniki nekaj manjka. Ob večkratnemu poslušanju niti za trenutek ne začutim želje, da bi zraven zapel. To pa se mi doslej pri Thunder še ni zgodilo.

Matija G.