MATJAŽ: Po odhodu od Noctiferie dolgo časa ni bilo slišati o tebi. Kaj se je takrat dogajalo s tvojo glasbeno kariero? Si kaj počel ali si jo pustil ob strani?

ARTUR: Načeloma sem jo čisto pustil ob strani. Posvetil sem se študiju in poslovni karieri. Do neke mere sem šel ven iz metala. Ne da bi ga pustil, ampak raziskovat sem šel še druge spektre glasbe. Vseskozi pa sem se ukvarjal s snemanjem in igranjem inštrumentov, ki sem jih igral že pred tem. Z namenom, da bi postal čim boljši glasbenik in če bi kdaj v prihodnosti naredil kakšne projekte na višji kakovostni ravni. Vmes sem šel v heavy, rock, a to je bilo zgoj eksperimentalno. Tri leta po tem. ko sem šel iz banda pa sem začutil, da bi lahko spet ustvarjal black metal. Dobil sem feeling, da bi lahko nekaj spet naredil. Za foro sem posnel komad, ki mu je danes naslov Vigred. Naenkrat se je nato iz primitivne glasbe začelo razvijati dobro delo. Mislil sem, da bom šel iz metala, a to ne gre. V metalu najdem toliko stvari, ki so povezane z mojo osebnostjo, da nima smisla, da se temu upiram in bolje je, da to izkoristim, ker metal tudi najbolje delam. Tudi kar se vizualne umetnosti tiče, mi metalna subkultura najbolj leži.

MATJAŽ: Ko si posnel Vigred, je potem tudi nastal projekt Vigred?

ARTUR: Ja. Fora je bila v tem, da sem v začetku mislil delati totalno primitivni black metal z malo komplikacijami. A sem človek, ki rad dela tisto, kar dela in do neke mere sem tudi perfekcionist. Zato sem šel naprej razvijati ta komad, dodajal riffe, melodije, vse skupaj sem hotel potem spraviti na nek višji nivo. Potihem sem začel razvijati še nekaj drugih komadov. Jaz pa hitro začnem gledati celotno sliko, ko začnem nekaj ustvarjati. Že ko naredim prvi komad, začnem razmišljati o tekstu, vizualni podobi – naslovnici. Ko sem delal prvi komad, sem res dobil tak dekadenten občutek. Zato sem na začetku projekt imenoval Dekadent, komadu pa dal naslov Vigred in tudi v tekstu se to omenja. Potem sem okoli besede vigred dobil zelo dober…