Steel Raiser prihajajo s Sicilije in morda je prav ta geografska dislociranost od italijanskega škornja vzrok, da nimajo nič skupnega s tipičnim italijanskim heavy/power metalom. Imajo pa veliko skupnega z enim najboljših heavy metal albumov devetdesetih, legendarnim Painkillerjem Judas Priest.
Pri prvih dveh komadih je hitro jasno, da je Painkiller močno vplival na njihovo ustvarjanje. Ne samo da kitarista streljata solaže in riffe v stilu znamenitega dvojca Tipton/Downing in da bobnar po »bateriji« tolče kot Scott Travis temveč so se očitno tudi po zvoku želeli približati svojemu najljubšemu…

Deep Machine so svojevrsten fenomen. Gre za NWOBHM band, ki v prvem obdobju delovanja med 1979 in 1983 ni izdal nobenega uradnega LP-ja, le nekaj demo posnetkov. Dobra tri desetletja po nastanku pa je prišlo do reuniona in Whispers In The Black je sedaj že njihova druga uradna izdaja. Tako kot samonaslovljeni prvenec je tudi ta 7'' single.
Zanimivo je, da je bandu uspelo ohraniti pravi NWOBHM feeling in ga uspešno transformirati v sedanjost. To nikakor ni pravilo, ki velja za vse podobno »obskurne« in včasih tudi bolj uveljavljene povratnike. Pri vsaki skladbi se (nekje bolj, nekje manj) čutij…

The Inception Of Darkness je naslov petega albuma avstralske melodične progresivne metal zasedbe Eyefear, ustanovljene že pred skoraj dvema desetletjema. Od leta 2000 dalje je njihova kariera potekala nekako vzporedno s stilskimi rojaki Black Majesty, vendar so bili Eyefear vedno v njihovi senci. Upravičeno. Black Majesty se skozi celotno kariero držijo na dokaj visokem nivoju in so v Evropi precej bolj uveljavljeno ime, medtem ko so jih Eyefear s prvima dvema albumoma po kvaliteti še sledili, nato pa se je krivulja obrnila navzdol.
A z novim albumom (prvim za založbo, pri kateri so prej omenj…

Vanderbuyst so res pravi »leteči Holandci«, da jih je komaj moč dohajati (so tako hitri, da so »izgubili« naslovni komad prejšnjega albuma In Dutch in ga uvrstili na ta album :) ) – okoli sto koncertov letno, vsako leto nov studijski album. »Če so to lahko počeli v osemdesetih, lahko počnemo tudi mi danes,« pravi šefe Willem Verbuyst. Ta je v naslovno skladbo Flying Duthcmen vkomponiral tudi svojo verzijo legende o »Letečem Holandcu«.
Da ob takem tempu vsako leto posnameš nov album, je občudovanja vredno, sploh če gre za tako dober album, kot je ta. Vanderbuyst so v naletu, in to ne le v živo,…

Screamer so s prvencem Adrenaline Distractions pokazali, da so eni najobetavnejših heavy metal novincev. Album je bil pravi heavy metal šus, obogaten s ščepcem klenih rock'n'roll prijemov. Sploh prva polovica albuma je bila naravnost fenomenalna.
Po letu in pol je prišel čas za drugi album in Screamer ponovno dokazujejo, da so iz pravega testa ter da sodijo v prvo ligo švedskega heavy metala. V primerjavi s prvencem je opaziti določene manjše spremembe, ki pa delujejo le pozitivno. Prva taka je produkcija. Modernejše navitega je zamenjal bolj old school zveneč zvok, kar bandu definitivno bolj …

Včasih je prav neverjetno, kje iz naftalina potegnejo vse te neznane bande, ki so za časa svojega delovanja veljali za čisti underground, danes pa delajo reunione. Ameriški metalci Invader iz Seattla so še en tak primer. V dobrem desetletju obstoja, od začetka osemdesetih dalje, so izdali dva demo posnetka in malo pred razpadom, leta 1992, še istoimenski prvenec. V ZDA, kaj šele v Seattlu, se takrat za klasični heavy metal ni nihče več brigal. Na spomladanskem reunion nastopu na Swordbrothers Festivalu v Nemčiji bo mogoče ducat headbangerjev, ki so v tistem času iskali obskurne zadeve in nalet…

Pod imenom Züül bi prej pričakovali kak crossover ali punk, in ne skupine, ki igra klasični heavy metal. Ime gor ali dol, Züul so zakon band, pravzaprav eden najboljših novejših heavy metal izvajalcev onstran luže (poleg Pharaoh, White Wizzard in High Spirits). To so dokazali s prvencem Out Of Time in to dokazujejo tudi z njegovim naslednikom.
To The Frontlines zveni kot album, ki je nastal v ZDA sredi osemdesetih pod vplivom le koga drugega kot Iron Maiden. To je najbolj izrazito pri kitarskem dvojcu Michael Butcher in Jared Miliger. Gre za izredno uigrana kitarista, ki navdušujeta z izrednimi…

The Path Of Salvation je tretji album iz Nemčije prihajajočih power metalcev Stormrider, ki s tem izdelkom obeležujejo deseto obletnico svojega delovanja. Marsikateremu zagrizenemu heavy/power metalcu bodo ob imenu Stormrider misli kaj hitro ušle h klasiki Iced Earth Night Of The Stormrider in tudi dejansko med obema bandoma obstaja precej vzporednic; ne toliko z albumom Night Of The Stormrider kot z obdobjem po njem (čeprav je čisto verjetno, da je bil prav ta album navdih za izbiro imena zasedbe).
Prejšnja plošča Stormrider je nosila naslov Fate Of The Hunter (le kdo ne pomni izjemne himne Th…

Verjeli ali ne, Custard obstajajo že četrt stoletja, prvi demo posnetki imajo na grbi pol dekade manj, predhodni album, četrti po vrsti, pa ima letnico 2008. Veličina in razvitost metal scene v Nemčiji se izraža tudi skozi veliko število širši javnosti neznanih ali manj znanih bandov, ki kljub večni zasidranosti v »podzemlju« neumorno kujejo svoje jeklo in z vsem srcem živijo in dihajo za metal.
Custard so »true«, o tem ni nobenega dvoma. Sicer ne tako zelo očitno kot Sacred Steel, a njihovo 100% predanost »pravemu« metalu potrjujejo pravoverna bojevniška besedila, kjer so izrazi »fight, sword…

Veliko govorjenja za en velik prazen nič – 21. 12. 2012 in napovedana apokalipsa. Vseeno je ta téma in vsa misterija, s katero je obdana, primerna tudi za kakšno metalsko pravljico. In te so se v naslovnem komadu svojega petega albuma lotili nemški heavy metalci The Mystery.
The Mystery niso prav nič misteriozen band, glavni vzrok za praktično nepoznanost banda je bilo namreč pomanjkanje kakovosti. Sedaj pa so očitno našli pravo formulo in prišel je trenutek, ko jih lahko headbangerji sprejmejo z odprtimi rokami. Apocalypse 666 je album, kjer se nemški tevtonski metal (tipa Accept, Grave Digge…

Phantom-X sta pred desetletjem ustanovila takratna člana Omen, vokalist Kevin Goocher in basist Glenn Malicki. S tremi izdanimi albumi so pokazali, kako mora v današnjem času zveneti dobri stari US power metal, in s tem dobili svoje mesto med »keep it true« klientelo. To pa tudi je domet banda, enega izmed mnogih, ki prepoznavnim vplivom velikih vzornikov (Maiden, Priest, Dio) doda nekaj lastnega jaza ter živi in diha za heavy metal. Eksperimenti tukaj niso dovoljeni, stilski gotovo ne, sama zasnova albuma pa odstopa od običajne.
Na The Opera Of The Phantom so Phantom-X na novo preigrali po tr…

V zadnjem času sem se srečal z nekaj novejšimi italijanskimi bandi, ki so bili s strani založb označeni kot pripadniki simfoničnega power metala. Očitno je v Italiji ta termin tako zelo priljubljen, da z njim markirajo tudi bande, ki s pravo simfoniko nimajo kaj dosti skupnega (občasna obrobna raba klaviatur še ne pomeni simfonike). No, prvenec banda Fogalord A Legend To Believe In pa je popolnoma druga pesem. To je album, narejen čisto po kalupu simfoničnega »Fatto in Italia« power metal albuma z vsemi prepoznavnimi značilnostmi in klišeji, ki jih lahko tak album premore, z naslovnico in konc…

Na prvi pogled tretji album nemške (hard)rockovske zasedbe Roachclip deluje kot neka kompilacija manj znanih, a dobrih hard rock bendov. Zakaj? Vzrokov za to je kar nekaj. Prvič, skladbe so med seboj stilsko zelo različne. Drugič, uporabljajo različne vokaliste (poleg glavnega vokala nekatere skladbe odpoje basist, en komad pa odpoje gostujoča vokalistka, ki pa ni ista vokalistka kot pri duetu v zadnji skladbi albuma). Tretjič, glavni vokalist Sven Bauer se zna s svojim vokalom zelo dobro prilagajati stilsko različno zastavljenim komadom. Album odpre energični, v modernejšo podobo odeti melodi…

The One Way Romance je drugi album novih predstavnikov švedskega rock 'n' roll gibanja, Bad Poetry Band. Ti niso tipičen predstavnik številnih s Švedske prihajajočih zasedb, ki se zgledujejo po '80s, '70s ali celo '60s hard & heavy zvoku. Ob primerjavah z rojaki so Bad Poetry Band najbližje temu, kar počnejo ali so počeli Backyard Babies in (malo manj) The Hellacopters.
Malo harda, manj heavyja, nekaj sleazea, glama, punka, popa, vsega po malem se najde na dobre pol ure trajajočem albumu. Komadi so narejeni na zelo preprosto vižo z energičnimi riffi, udarnim ritmom, močnim poudarkom na melodij…

Hollow Haze so bolj ali manj še neznanka v mednarodnih teritorijih, čeprav se v zadnjem času z vse večjimi ambicijami obračajo tudi proti tujini. Za seboj imajo na primer turnejo s Tarjo, turnejo po Izraelu in tako dalje.
Italijani se držijo klasičnega heavy metala s primesmi evropskega power metala (sploh kar se produkcije tiče) in pri tem ne odkrivajo tople vode. Glavna posebnost je, da se praktično skozi cel album držijo srednjega tempa, z rahlimi odstopanji v up tempo. Album zaključijo z uspelo priredbo klasike Black Sabbath Headless Cross (zelo pohvalno, da se bandi spomnijo tudi na prepo…

Sedem let je minilo od mojega prvega kontakta z iranskim heavy metalom. Šlo je za band Ahoora in njihov istoimenski prvenec, ki je nastal pod zelo očitnim vplivom Iced Earth. Kot je moč prebrati, ta zasedba še ustvarja in je izdala tri albume, prav tako tretjega pa izdajajo še eni predstavniki iz za metal in rock zelo eksotične dežele, Angband. Pri poslušanju je bilo tudi tu hitro jasno, da med njimi in Iced Earth prav tako obstaja nemalo vzporednic, in po osebnem arhivu sem moral preveriti, če ne gre slučajno za isti bend. No, temu ni tako in očitno imajo v Iranu dva banda, ki zelo rada poslu…

Če bi Emerald igrali melodični hard rock, bi bili danes med privrženci hard & heavy godbe gotovo veliko bolj znano ime. Tako jih po več kot petnajstih letih obstoja in petih izdanih albumih malo bolje poznajo le sledilci dogajanja v heavy/power metal »podzemlju«. In zakaj naj bi prva trditev tako sveto držala? Ker so Emerald Švicarji in švicarski melodični hard rock je uspešna in zelo prepoznavna blagovna znamka. Švicarski heavy metal je čisto druga pesem, a v primeru Emerald zelo krivično.
Emerald so sinonim za netrendovski, kvalitetni heavy/power metal, kar potrjujejo tudi z aktualnim albumom…

Malo zgodovine. Leta 1986 Heretic z Julianom Mendezom na vokalu izdajo EP Torture Knows No Boundary, dve leti kasneje pa z Mikeom Howeom zelo cenjeni prvenec Breaking Point. Mike nato odide k Metal Church, Heretic pa hočejo nadaljevati z Davidom Wayneom, ki odide iz Metal Church. David privoli, a le, če začnejo pod drugim imenom. To pomeni konec Heretic in začetek Reverend.
Sedanjost. Val '80s povratnikov zajame tudi Heretic, ki se leta 2012 vrnejo z novim albumom A Time Of Crisis, z Julianom Mendezom na vokalu in okrepljeni z izkušenimi LA metalheadi iz Hirax, Bitch itd. A Time Of Crisis je a…

V časih povoja interneta je odkrivanje novih bandov potekalo precej drugače kot danes, pogosto tudi »na blef«, ko si z namenom spoznati novo dobro glasbo kupil album neznanega izvajalca. Včasih je bila taka igra na srečo uspešna, včasih ne. Reklamam seveda vedno ne gre zaupati. A EP Axehammer Lord Of The Realm je bil leta 1998 zadetek v polno – »kick ass« ameriški power metal, posnet še v osemdesetih, s fantastičnimi himnami, kot so Princess, Lord Of The Realm, Sands Of Time in Axehammer. Plošček je bil le redko v domačem arhivu, saj so si ga na veliko sposojali ostali metalski soborci. Ja, tu…

Izven meja Italije založba s predstavljanjem kot »simphonic power metal at it's best« bandu Wind Rose in njegovemu prvencu Shadows Over Lothadruin zagotovo dela več škode kot koristi. Že zaradi samega omenjanja žanra marsikdo naredi velik ovinek okoli banda in njegove glasbe. A nekoga, ki je stilsko veliko, veliko bližje Shadow Gallery, Dream Theater, Angri, Symphony X in v določeni meri tudi Blind Guardian kot pa Rhapsody ali Thy Majestie, bi bilo smiselno predstaviti nekoliko drugače. Sploh, ker gre za relativno nov in neznan band, ki ima potencial pridobiti poslušalstvo še kje drugje kot le…