Konec leta je najprimernejši čas za raznorazne bilance, preglede za preteklo leto in pogled v leto, ki nas čaka. Tu ni pravo mesto, da bi pogledali, kaj so oziroma niso naredili naši in svetovni politiki, kaj nas čaka v volilnem letu, katere medalje so pobrali naši športniki, kdo je postavil svetovni rekord, ali bomo dobili nov stadion, kaj je počela Spritney Bears, ampak bomo malce pregledali dogajanje na svetovni in slovenski metal sceni ter pokukali v leto 2004.
Gledano v celoti lahko rečemo, da je bilo leto 2003 za metal uspešno. Seveda s tem ne mislim na metal s predznakom nu, mu itd., ki polzi strmo navzdol in ga čaka podobna usoda, ki je doletela grunge. A s to razliko, da so razni “biskvitki” in podobne prikazni svoje ideje izčrpali še mnogo hitreje.
Zanimanje za klasične oblike metala je vse večje predvsem med mlajšimi in to je najbolj pomembno za sam obstanek in nadaljnji razvoj scene. Seveda z večjim številom mlajših metalcev v ospredje prihajajo drugi bandi. Bandi, ki jih sicer ne moremo več šteti za novince, a so bili v devetdesetih še v senci skupin kot Sepultura, Helloween, Megadeth, Pantera in podobnih. Čisto na vrhu še vedno ostajata dve imeni, Iron Maiden ter Metallica (ne bi sedaj o tem, kaj so in kaj niso) in zgleda, da ju bo težko vreči s prestola. Oba velikana sta letos izdala zelo uspešna albuma Dance Of Death in St. Anger, ki sta zasedla vrhove lestvic po vsem svetu (mnenja o njih so si sicer zelo različna), poleg tega pa sta kot headlinerja nastopila ne le na metal festivalih, ampak praktično na vseh najpomembenjših rock festivalih, ki so se zgodili v letu 2003. Za prenekatere metal festivale sta to predraga banda in iz takšnih in drugačnih razlogov bi jih tudi bilo nesmiselno pripeljati na festivale kot so recimo Bang Your Head, Summer Breeze, Metalfest Vienna.
Za njima so še standardna imena, Slayer, Manowar, Blind Guardian, Dream Theater, Judas Priest, Ozzy, ki je itak poglavje zase, potem pa že pridejo bandi, ki jih je v ospredje prinese…