MATJAŽ: Nov tradicionalni hard rock/heavy metal band iz Nizozemske. Leta 2010 se to sliši skoraj neverjetno. Povej najprej malo o vaših začetkih, kako ste prišli skupaj.
BARRY: Z Willemom se poznava že okoli trinajst let, še iz mojega prvega banda. Od takrat dalje sva dobra prijatelja. Po razpustitvi Powervice si je Willem vzel nekaj časa spiritualno popotovanje po Aziji. Po vrnitvi me je poklical in dejal, da je napisal nekaj novih pesmi in me vprašal, če bi jih malo preigravala. Potem sva se spomnila, da bi bilo super, če se nama pridruži še Jochem. Med študijem sva bila sostanovalca in v tem obdobju sva postala zelo dobra prijatelja. Lahko sem zelo zadovoljen in srečen, da igram v bandu skupaj z mojima najboljšima prijateljema.

MATJAŽ: Nizozemska je poznana po bolj ekstremni glasbi, predvsem death metal scena je zelo razvita. Kakšen pa je kaj položaj v vaši zvrsti glasbe?
BARRY: Obstaja nekaj nizozemskih klasičnih heavy metal bandov, ki še vedno nekaj brcajo, nekateri pa so začeli igrati po daljšem odmoru, kot na primer Vengeance, Picture in Emerald. Mi smo tukaj, da v sceno vbrizgamo nekaj sveže krvi.

MATJAŽ: Willem je poznan kot bivši kitarist Powervice. Kakšno pa je tvoje glasbeno ozadje, kaj si počel pred Vanderbuyst?
BARRY: Igral sem marsikaj, veliko različnih stvari. Moja pot je kot nekakšno potovanje skozi zgodovino glasbe. Moji začetki segajo v blues, surf, rock n' roll, potem sem igral garažni rock, punk in nato me je pot vodila do cover bandov, kjer smo preigravali priredbe Black Sabbath in KISS. Vse to je bilo zelo na lokalni ravni. Vedno bolj sem se navduševal nad tršo glasbo, bolj heavy kitarami. Spomnim se, ko sem prvič slišal Black Sabbath, me je dobesedno odpihnilo! Enako je bilo z Judas Priest. Kitarsko orientirana glasba enostavno ne more biti močnejša kot je to! Potem pa je počasi že prišel čas, da sem bil pripravljen za Vanderbuyst.

MATJAŽ: Pred kratkim ste izdali samonaslovljen prvenec. Čestitke zanj še z moje strani. Kolikor sem zasledil, so…