TILEN: Pozdravljena! Izredno lepo je, da si nazaj, živa in zdrava, zopet v kovinski volji. Začniva pa na samem začetku: Kako si začela peti in zakaj? Tvoji prvi bandi? Kako si spoznala Sledge …?
LEATHER: Živjo, Tilen, pozdravljen tudi ti in hvala! Od nekdaj sem imela veselje do petja in ustvarjanja zvokov. Bila sem tista deklica v šoli, ki se je vedno javila za petje pred tablo in poskušala zapeti karkoli pač. Moral bi me videti, hehe. Moja cerkev v zgornjem predelu New Yorka je bila zame res prvi pravi »trening«. Bili so zainteresirani za glasbo, ki je bila takrat aktualna. Moj prvi vokalni solo je bil verz v Stairway To Heaven, ko sem štela 12 let. Metalsko seme se je vame zasadilo v osmem razredu in sledilo je petje v cover bandih. To sem nadaljevala skozi kolidž, pela sem vse »hite« tistega časa, nato pa mi je tedanji kitarist v bandu rekel, naj zapojem Back In Black od AC/DC. Dobila sem občutek popolnega zadovoljstva in neizmerne sreče, saj sta naredila Bon in Brian velik vpliv name. Hotela sem izpopolniti ta stil in na tem sem delala vsak dan, s primesjo Dia. Preselila sem se v Kalifornijo (po naključju, ker sem sprva hotela zgolj obiskati kolega in oditi nazaj) in tam sem videla letak za avdicijo v bandu Rude Girl. Rekla sem si: »No, to je pa nekaj zame, saj sem »rude« (neotesana) in seveda tudi »girl« (punca).« Avdicija je bila v zgodovinskem klubu Haight And Ashbury, ki je izredno slaven del San Francisca, saj so v njem vzklili bandi 60-ih, vsi največji Bay Area bandi tistega časa iz San Franciso hippie in rock let, kot so na primer Grateful Dead itd. Verjetno mi ni treba posebej poudarjati, da sem šla na avdicijo, odpela Rock And Roll od Zeppelinov v verziji Heart, dobila mesto v bandu in, najpomembneje, spoznala Sledge, ki je bila v zasedbi bobnarka.
To je bil začetek najinega metalskega popotovanja. Z Rude Girl smo imele dosti uspeha, v malih in srednje velikih klubih smo odpirale koncerte za Metallico, Exodus, Death Angel, Megadeth. Tedaj so bili ti še vsi 20-letni mulci na začetku svojih karier. Vsi smo bili kolegi, družili smo se podnevi in ponoči. To je bilo res posebno obdobje v zgodovini metal glasbe, zares neverjeten »kick ass« čas v mojem življenju. Za nas so se zanimali Shrapnel, Metal Blade in CBS. Na koncu ni bilo iz vsega tega nič – preveč razlogov, da bi naštevala –, ampak s Sledge sva ostali v stiku, delali sva na projektih itd. Vedno je imela smisel za vse, sploh za to, kdo sem jaz kot oseba in kot glasbenica, kar mi res veliko pomeni. Bilo nama je usojeno, tega ne bi mogli kar ustvariti iz nič, moralo se je zgoditi.

TILEN: OK, vrniva se na sam začetek. Preselila si se torej v Kalifornijo. Kakšno je bilo stanje v Bay Area v začetku osemdesetih? Kako si še naprej »odkrivala« svoj glas?
LEATHER: Kot sem rekla, bil je zares edinstven čas. Bil je čas, nabit z energijo, nabit z novimi občutki, brcajoč čas, »igraj hitro« klub fantov in rada sem imela to. Rude Girl smo bile bolj groove tip metala oziroma heavy metala. Močno so nas inspirirali Black Sabbath, Dio, Judas Priest. Verjemi, lahko smo zdržale igrati cel večer s katerim koli od takratnih Bay Area bandov. Kirk Hammet nas je nekoč gledal in po koncertu dejal da smo »mala dekleta, ki igrajo in zvenijo na velik način, kot Judas Priest«, to mi je bilo res všeč, hehe. V Rude Girl smo dekleta ves čas preživela skupaj, pisale smo glasbo, vseskozi smo vadile, igrale povsod. Veliko smo se naučile ena od druge, vokal pa sem dokončno razvila prav v tem času. Sledge me je priganjala do točke, ko sem jo hotela zadaviti. Šele zdaj mi je jasno, kako prav je imela, saj če me ne bi, se morda vse to sploh ne bi zgodilo.

TILEN: Odlično! Veš, moram se dotakniti Chastain, zasedbe, s katero si na sceni pustila največji pečat. Za band sem slišal točno 10 let nazaj, ko so Hammerfall izdali verzijo vašega komada Angel Of Mercy na svojem albumu Crimson Thunder. Hammerfall smo skoraj vsi metalci takrat redno šopali in kupovali njihovo robo, bili so mladi »rešitelji« s kitaristom jugoslovanskega porekla, ki so kasneje sicer malce zašli. Chastain me kot band nikoli niso res, res prepričali. Glasba zveni povprečno, razlika pa je tvoj vokal – ta me je prepričal takoj in to nadpovprečno, tu ni debate … Kakšno je tvoje mnenje? Najprej pa, si slišala Hammerfallovo verzijo vašega komada in če, kaj misliš o njej?
LEATHER: Sem, sicer šele pred kratkim, ampak ja, sem ga in res mi je všeč, prav zares (ni mi jasno, kako je to možno, ker je vokalna desekracija s strani Cansa res obupna; op. a.). Moji dobri kolegi iz Vicious Rumors so bili del njihove turneje pred kratkim in zaradi tega sem jih zadnje čase še pogosteje poslušala. Zelo, zelo kul band. Pri Chastain pa je bilo tako, da sva z Davidom imela vedno različne ideje in interpretacije določenih zadev.

TILEN: Kako si spoznala Davida T. Chastaina? Zakaj si se odločila pridružiti bandu?
LEATHER: Ko se z Rude Girl ni izšlo, sem Chastaina spoznala preko Mikea Varneyja iz založbe Shrapnel. Zainteresiran je bil zame, meni pa je bil všeč njegov material. Začela sva snemati demo posnetke in vse ostalo se je zgodilo samo od sebe.

TILEN: Bila si ena prvih res klasičnih heavy metal ženskih vokalistk brez pop pridiha, a la Lee Aaron, ki so sredi osemdesetih posnele »full-length« album pri založbi. Si se kadarkoli počutila podcenjevano? Kaj meniš o današnjih ženskih metal pevkah? Katere so ti bile najljubše v osemdesetih?
LEATHER: Nikoli se nisem počutila podcenjevano, predvsem zato, ker sem svoje delo vedno opravila na nivoju in ga v primerjavi s katerimkoli moškim še vedno lahko. Popolnoma nesmiselno je, da v družbi sploh še obstaja ta primerjava »fantje-punce«. Koga briga? Vsi smo umetniki, spol nima veze. Pomisli, to je bil čas brez interneta, veliko nas ni vedelo en za drugega oz. ena za drugo. Z Rude Girl smo nekajkrat igrale z Girlschool in raje ne sprašuj, kakšna noč je bila to, hehe (po izkušnjah na nemških festivalih z Girlschool in njihovim pitjem viskija sem sam v zaodrju trikrat doživel, kaj zmorejo, sploh Jackie; op. a.). Kar se metal vokalistk tiče, sem si v časih Chastain veliko dopisovala s pokojno Dawn Crosby (skupina Detente), ki je bila res zelo, zelo pred časom. Še vedno veliko mislim na njo. Trenutno mi je najbolj všeč Shanelle, umetnica, ki poje v Otep. Ljubim njeno delo!

TILEN: Katera plošča Chastain ti je najljubša?
LEATHER: Prva plošča, Mystery Of Illusion, ker sem bila takrat zelo »zelena« in vse je bilo novo, prišla pa je direktno iz srca.

TILEN: Ste bili po albumih kaj na turnejah?
LEATHER: Po Ruler Of The Wasteland smo leta koncertirali po Ameriki, ampak nikoli nič res velikega.

TILEN: Zakaj niste nikoli prišli v Evropo? Skoraj vsak ameriški band z založbo je v osemdesetih prišel v Evropo …
LEATHER: To moraš vprašati Chastaina!

TILEN: Zakaj ste se razšli? Si še vedno v stiku z njim? Se lahko kdaj pričakuje reunion?
LEATHER: Prišel je čas za to. Še vedno sem v stiku z njim in zelo je navdušen nad bandom Sledge Leather. Reunion: ne.

TILEN: Kdaj in kako si se odločila, da nočeš biti več del metal scene?
LEATHER: Ne vem, mislim, da to ni bila zavestna odločitev. Enostavno sem se morala malce zbrati, se najti, dobiti navdih … Kar se je sčasoma spremenilo v leta, celo dve desetletji, se je meni zdelo veliko krajše.

TILEN: Kaj si počela v devetdesetih in prvih desetih letih novega tisočletja?
LEATHER: Živela sem … življenje!!!

TILEN: Lani si se prvič po 21 letih javila na metal frekvenco, ko sta s Sledge potrdili nastop na festivalu Keep It True. Je bil to tvoj prvi nastop v živo po letu 1990?
LEATHER: Res je, prijatelj moj, prvi po letu 1990, prvič po 21 letih na odru pred metal občinstvom. Si bil tam?

TILEN: Sem, bila si odlična, band (razen Sledge) pa niti ne, sploh kitarist. Očitno nimaš sreče z njimi …
LEATHER: Hehe. Sicer pa hvala, hvala vsem za lepo dobrodošlico, počutila sem se več kot odlično!

TILEN: Larry Howe, kolega iz Vicious Rumors, mi je rekel, da je imel dobršen del zaslug, da si se vrnila na oder. Je to res? Kaj se je zgodilo?
LEATHER: Rada imam Larryja. Naj rečem le, da me je po veliko poizkusih, da bi me našel, res našel, hehe … in ostaja v stiku :)

TILEN: Zakaj si se torej odločila priti nazaj?
LEATHER: Sledge in jaz sva doživeli skupno izgubo (verjetno smrt nekoga; op. a.) in skozi čas žalovanja v vročini Los Angelesa sva se zopet zelo zbližali. Nekaj je bilo v zraku in ponovno sva začeli razbijati.

TILEN: Katera je bila torej pobudnica? Kdo je poklical koga?
LEATHER: »Tisto« je kontaktiralo naju …

TILEN: OK, greva torej k albumu Imagine Me Alive. Kako, kje, kdaj, s kom je bil posnet? Kdo je delal naslovnico itd.?
LEATHER: Kako? S Sledgino briljanco in potrpljenjem. Demo posnetke in ideje sva snemali v njenem domačem studiu. Imeli sva točno določeno idejo, kako naj album zveni in kaj hočeva z njim povedati. Matthiasa sva našli tu, v Kaliforniji (čeprav je Nemec). Odlično igra kitaro! Sledge in on živita v južni Kaliforniji, jaz pa v severni, tako da sem zaradi pisanja in snemanja preživela veliko voženj tja in nazaj. V bistvu me že samo pisanje o tem napolni z navdušenjem, hehe. To je bilo udejanjenje mnogih idej, ki so nastajale leta in leta. Sledge je kontaktirala Juana Urteago iz Trident Studios, ki sodeluje tudi pri ploščah Viciour Rumors. Med drugim je delal tudi na albumu Unto The Locust skupine Machine Head in na novi plošči Testament, Dark Roots Of Earth. Kul je bilo, »we were ready to rock«! Večino Imagine Me Alive sva naredili s Juanom.
Nekaj vokalnih linij sem posnela v Studiu D v Sausalitu v Kaliforniji. Naslovnico je delal Mark Alano, odličen umetnik, na katerega sem naletela v LA, videl pa me je tudi s Chastain v dobrih starih časih. Hvala, Mark!

TILEN: Si zadovoljna z izdelkom? Načrtujete turneje? Že imate kaj ponudb za nastope v ZDA ali Evropi?
LEATHER: Tako Sledge kot tudi jaz sva zelo, zelo zadovoljni z Imagine Me Alive in da, kot tank načrtujemo turnejo za album, vsak dan delamo na tem, da bi se to zgodilo (od izida plošče so na žalost odigrali le šest koncertov, Sledge in Leather pa sta vmes na skupni Facebook profil že zapisali, da nimata denarja za naprej; op. a.).

TILEN: Par osebnih: Imaš fanta, moža, je moški (ali ženska) prisoten v tvojem zasebnem življenju? Imaš kaj otrok?
LEATHER: Ne (čeprav imam enega moškega ogledanega, hehe) in NE, nimam otrok.

TILEN: Kaj počne Leather Leone v prostem času?
LEATHER: Prosti čas? Kaj je to? :)

TILEN: Tvoj najljubši koncert?
LEATHER: Ga še nisem odigrala.

TILEN: Pet naj metal albumov?
LEATHER:
Heaven And Hell – The Devil You Know
Black Sabbath – Heaven And Hell
Megadeth – Peace Sells… But Who's Buying?
Iron Maiden – The Number Of The Beast
Black Sabbath – Born Again

TILEN: Najpomembnejši metal band?
LEATHER: Black Sabbath/Dio!!!

TILEN: Zadnje besede prepuščam tebi. Kakšno sporočilo za fane v Sloveniji (če jih še nimaš, jih boš po tem intervjuju nekaj zagotovo imela), karkoli pač želiš povedati …
LEATHER: S Sledge bi se radi vsem zahvalili za ljubezen, podporo in lepe misli. Samo upava lahko, da bova nekoč v bližnji prihodnosti imeli priliko igrati za vse vas. Imejte se lepo in METAL UP!