Magus Noctum

Magus Noctum so na domači sceni že dobro poznano ime. Pred kratkim so izdali svoj drugi album The Fall Of Shin’ar, ki ga trenutno promovirajo na turneji po Sloveniji. Več o bandu in novem albumu je povedal klaviaturist Duvall.


PETER:
Pred dnevi ste začeli obširno turnejo po Sloveniji. Pot do tega ni bila lahka, saj ste, kot večina bandov, za uveljavitev potrebovali nekaj let. Opiši pot, ki vas je vodila do sem.

DUVALL:
Magus Noctum smo na sceni od leta 2000, 2001, od takrat smo posneli dva demota in dva studijska albuma, najnovejši je The Fall Of Shin'ar. Z gotovostjo lahko rečem, da se že od vsega začetka trudimo in delamo s polno močjo, poskušamo narediti najboljše kar lahko, iz sebe in iz naše glasbe. Pozicija na sceni, kjer smo sedaj, je seštevek več poti in dejavnosti posameznih članov in bivših članov v bandu. Vsi elementi so bistveni za obstoj in razvoj banda.

PETER:
V tem času ste imeli kar dosti sprememb v sami zasedbi. Imeli ste celo mednarodno zasedbo. Kako se je ustalila sedanja ekipa?

DUVALL:
Ja, res je, do zdaj smo zamenjali, samo malo da seštejem... pet članov, med katerimi je bil res en iz Rusije, a je igral pri nas le kakšna dva meseca. Današnja zasedba se mi zdi čisto v redu za to kjer smo sedaj, ne vem pa kako bi bilo, če bi imeli kakšno večjo turnejo. Mislim, da bi se takrat pokazalo, kako trdna je sedanja zasedba. Edino kar nam manjka je sigurno še en kitarist, ki bi se lahko po tehnični plati kosal z Davidom. Tako da, naj se javi kdor misli da bi pasal zraven.

PETER:
Čudno, da imate težavo najti kitarista. Če pogledas razne forume, so razprave o kitarah vedno med najbolj obširnimi. Bi lahko tu uporabili star pregovor “Pes ki laja, ne grize”?

DUVALL:
Ne vem točno, kaj misliš s tem, to se lahko zdaj razume na več načinov. To, da iščemo kitarista ve zdaj po mojem že cela Slovenija, na našo stran, v oglasnik, na Paranoid smo že tolikokrat objavili, da iščemo še eno kitaro. A noben, ki je prišel poskusit, se ni obnesel. Potem smo šli v studio in medtem nismo imeli časa, da bi kogarkoli uvajali v band.

PETER:
S tem sem mislil, da je toliko kitaristov, ki so “pametni”, v praksi pa se izkaže, da je težko najti primernega za band. Na albumu ste seveda nasneli več kitar. Kako to rešujete na nastopih?

DUVALL:
Sprva smo nameravali imeti eno kitaro posneto in to smo tudi poskusili. Na naslednjih koncertih se bomo se odločili, če bomo sploh uporabili matrico ali ne.

PETER:
No ja, saj za drugega kitarista bi imeli v Channel Zero na odru premalo prostora.

DUVALL:
Ja, to je res, ha, ha. Bomo dali ritem mašino, pa bo prostor.

PETER:
Pred kratkim je izšel vaš drug album, The Fall Of Shin'ar. Na vaši strani imate na dolgo razloženo, kaj je Shin'ar... Vseeno bi te prosil, če lahko (za vse lenobe, ki se jim ne da brati dolgih tekstov) na kratko poveš, za kaj gre.

DUVALL:
Shin'ar je v stari sumerščini beseda za Sumerijo, kar pomeni tudi “dežela stražarjev”. V tem albumu smo zajeli le majhen del zgodbe, ki govori o tem, kako je pred 450.000 leti skupina rase nezemljanov prišla na Zemljo z namenom izkopavanja zlata. To je bilo še veliko pred človeško zgodovino. Zlato so potrebovali za vzdrževanje atmosfere na svojem planetu. Kopanje po rudnikih jim je delalo preglavice in zato so se odločili narediti človeškega sužnja, ki bi kopal namesto njih. Prišlo je do različnih uspehov in neuspehov pri mešanju genov med zemeljskimi primati in njihovimi božanskimi geni, zato je tudi toliko vmesnih stopenj človeka, ki se jih sploh ne da povezati skupaj. Ljudje so bili prisiljeni v pogansko čaščenje bogov in postavljeni so bili pred dejstvo, ali naj častijo bogove, jim dajejo darove in gredo izbrani nato ob sodnem dnevu gor k njim (nebesa), ali pa gredo v podzemlje (pekel), kar je pomenilo enostavno to, da so šli kopat v rudnike. Cel album je konceptualno zastavljen in bolj ko se album bliža koncu, težje je interpretirati besedila, ker niso vsa napisana za ta nivo zavedanja. Na kratko: človek se sprva znajde kot suženj in kreacija kvazi bogov. Temu se upre, dobi dušo in poglobi se njegova zavest. Človeštvo gre čez vse osnovne stopnje: rojstvo, uničevanje, ustvarjanje, zanikanje, zavedanje, uničenje in ponovno vzdignenje. Slednje se zgodi v zadnjem komadu. Na kratko ti res ne morem razložiti, tisti tekst na naši strani nameravam še enkrat napisati, ker je premalo, da bi predstavil celotno sliko. Z vsakim naslednjim albumom bomo to zgodbo nadaljevali, a pri tem pazili, da bo vsak album povsem nov in drugačen od prejšnjega.

PETER:
Zanimiva teorija/zgodba. Kako, da ste izbrali ravno to in kdo jo je izbral? Glede na to, da ti pišeš večino besedil predvidevam, da si ti določil tematiko.

DUVALL:
Besedila sva pisala jaz in naš basist Gothar. O tej temi sva se že dolgo nazaj pogovarjala, da bi jo vključila v glasbo. Mislim, da vsi v bandu vedo za kaj tukaj gre in vsi smo se strinjali glede koncepta plate. Ponavadi je tako, da pišeš besedila o tistem, o čemer trenutno najbolj razmišljaš in bereš. Ne bi mogel zdaj pisati recimo o istem kot na Guardian Of The Desert, takrat so bile drugačne inspiracije, za katere dvomim, da jih bo kdo kdaj razumel.

PETER:
The Fall Of Shin'ar je produkcijsko veliko boljši kot Guardian Of The Desert. Kaj je bil glavni faktor, ki je pripomogel k boljši produkciji?

DUVALL:
Prvo je denar. Guardian Of The Desert je bil posnet z zelo malo denarja in bi lahko bil tudi demo. Pri Shin'ar albumu pa smo res zbrali vse kar imamo, se za dolgo zaprli v studio. Mislim da smo bili v studiu štiri mesece. Moram pohvaliti to, da nam je mastering delal Janez Križaj, ki je tudi produciral Morbid Angel plato Laibach Remixes. Z rezultatom smo vsi zadovoljni.

PETER:
Za nov album ste dobili dobre kritike. Kako pa ga sprejemajo fani?

DUVALL:
Mislim, da zelo v redu. Na koncertih sicer ne more biti isto kot na plati, kar je v bistvu tudi prav. Do zdaj nismo dobili niti ene slabe kritike glede albuma in zelo smo veseli, da je folku všeč.

PETER:
Koliko pa vas kaj poznajo v tujini?

DUVALL:
Tu pa tam je mogoče že kdo slišal za nas, kaj pa vem. Bolj se mi zdi, da je povezava z drugimi bandi iz tujine, s katerimi se poznamo. V Ameriki smo recimo prodali skoraj več albumov Guardian Of The Desert kot v Sloveniji, tam so čisto nori na evropsko underground metal sceno.

PETER:
Stil glasbe na novem albumu je malce drugačen kot na prvencu. Ne gre več striktno za black metal, čuti se vplive orientalske glasbe, death metala...

DUVALL:
V bistvu tudi na prvem albumu ni šlo za strikten black metal. Že od vsegazačetka so imeli ljudje probleme z etiketiranjem naše glasbe in mislim, da za nov album sploh ne moreš reči, kakšen stil to sploh je. Band se neprestano stilsko spreminja, niti dva komada si nista podobna. Primerjaj recimo komada Divine Art Of Dead And Blind in The Fall Of Sumeria. Prvi je nastal že leta 2002 in ima par zelo tipičnih black delov, medtem ko je The Fall Of Sumeria nastal tik pred odhodom v studio in zame osebno je to naš najboljši komad do zdaj, čeprav nima skoraj nič zveze z black metalom. Nikoli pa nismo skrivali naše simpatije do vzhodnih melodij, to nam je nekako v krvi, podzavesti... ali kakorkoli že temu rečeš.

PETER:
Kakšni so kaj načrti za čas po turneji?

DUVALL:
Po slovenski turneji, ki jo bomo zaključili s samostojnim koncertom v Ljubljani, se bomo malo osredotočali na festivale. Igrali bomo na treh ali štirih v tujini in na Metal Maniji v Komnu. Za jesen načrtujemo mini evropsko turnejo z bandom, katerega imena še ne bom izdal. Se pa že začenjajo pisati aranžmaji za nove skladbe, tako da mislim, da bo drugo leto ob podobnem času prišel spet nov CD. Samo nihče ne more napovedati tako daleč v naprej.

PETER:
Veliko uspeha na turneji! Bi za konec dodal še kaj, kar sem pozabil vprašati?

DUVALL:
Rad bi se zahvalil vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali, hvala za podporo!