MATJAŽ:
Ste sredi evropske turneje, kakšni so bili kaj koncerti do sedaj?
MIKKEL:
Do sedaj je vse odlično. Vsi koncerti so bili super. Vsi okrog nas so prijazni, kaj naj rečem drugega, kot da uživamo.

MATJAŽ:
Vsi v bandu ste Nevermore fani. Kako se počutite, ko ste skupaj z njimi na turneji?
MIKKEL:
O, človek, prvi večer, ko smo se dobili z njimi, je bila to prav živčna izkušnja. To so naši veliki idoli in vsi smo bili zelo nestrpni preden smo se srečali. A bilo je kul, fantastično. So super fantje.

MATJAŽ:
Pa še vsak večer jih lahko gledate na odru.
MIKKEL:
Ja, do sedaj sem gledal skoraj vse njihove nastope.

MATJAŽ:
Če primerjaš to turnejo s pomladansko z Brainstorm, kaj bi lahko rekel?
MIKKEL:
Očitno je, da so Nevermore večji band. Na koncerte prihaja večje število ljudi. Sedaj smo na poti z avtobusom, takrat smo se vozili okoli z avtodomom, kar je bilo zelo naporno. Sedaj imamo voznika in vse je bolj luksuzno v primerjavi s turnejo z Brainstorm. Turneje so pač turneje, a paket bandov na tej je res fenomenalen, res je kul.

MATJAŽ:
Kako pa je z reakcijami na vaših nastopih, je sedaj bolje?
MIKKEL:
Reakcije so od nastopa do nastopa zelo različne. Včeraj na primer v Salzburgu je bil naš najboljši koncert. Ko smo igrali v Angliji, je bil pred odrom en sam človek, ostali so stali zadaj in samo opazovali. Vsako noč je drugače, a nekako opažamo, da je v srednji Evropi najboljše za nas, v Angliji sploh ni bilo dobro.

MATJAŽ:
Z albumom 11 Dreams vam je uspel preboj na sceni, postali ste veliko bolj poznani. Ste, preden ste izdali album, mogoče pričakovali kaj takega?
MIKKEL:
Ne, niti slučajno nismo pričakovali tega. Album smo posneli, preden smo podpisali s Century Media. Vse smo plačali sami, tako da je bilo vse to pravi hazard, tvegali smo, kajti nismo vedeli, če nam bo sploh uspelo podpisati s kakšno založbo. Ne, kaj takega ne moreš pričakovati, to je res odlično.

MATJAŽ:
Kaj ste na tem albumu naredili drugače kot na prejšnjih?
MIKKEL:
Glavna razlika je bila verjetno v tem, da smo bili tukaj bolj pravi band kot v preteklosti. Na Everblack sva bila z bratom Mortenom, klaviaturistom, session najeta glasbenika. Na 11 Dreams sva bila vključena v proces pisanja pesmi. Tu smo vse pesmi naredili za dva vokala, na Everblack so bile napisane za en sam vokal in jaz sem svoje nekako vrinil. To so bile glavne razlike in seveda tudi bobnar. Ko smo snemali Everblack, ga še ni bilo zraven, on je bolj »up-tempo« kot je bil prejšnji.

MATJAŽ:
Misliš, da bi lahko dosegli kar ste, če bi ostali pri Hammerheart Records, oziroma Karmageddon Media, kot se sedaj imenujejo, in ne podpisali s Century Media?
MIKKEL:
Ne, mislim, da ne. Karmageddon Media je kul založba, vendar ni tako velika kot Century Media. Tu imajo več denarja, več kontaktov po svetu, boljšo distribucijo in na koncu se vedno vse konča pri denarju. Dejstvo, da imajo oni več denarja, nam pomaga, da svoje sporočilo v obliki glasbe lažje prenašamo do občinstva.

MATJAŽ:
Od 11 Dreams je sedaj minilo že več kot leto dni, veliko ste nastopali, pa mogoče že kaj razmišljate o novem albumu?
MIKKEL:
Pravzaprav imamo tu na turneji s seboj mikro studio, nek manjši snemalnik in ravno danes smo sedeli zgoraj in delali na novih riffih, novih zadevah za naslednji album. Posneli ga bomo marca prihodnje leto, izšel pa bo okoli avgusta. Vsaj sedaj tako kaže.

MATJAŽ:
V vaši glasbi lahko srečamo veliko različnih stilov, uporabljate dva med seboj kontrastna vokala, klaviature tudi igrajo pomembno vlogo; lahko na naslednjem albumu tudi pričakujemo kaj takšnega?
MIKKEL:
Zadeve, ki jih sedaj pripravljamo, so še bolj raznovrstne kot na 11 Dreams. Album bo po eni strani dosti trši, po drugi pa mehkejši. Tako se stvari odvijajo sedaj, sicer nimamo gotovih dosti pesmi, imamo pa veliko idej. Lahko pa res pričakujete nekaj trdih in nekaj mehkejših zadev.

MATJAŽ:
Lahko pričakujemo, da bo dolžina pesmi ostala na ravni teh z 11 Dreams, ki so v povprečju res dolge. Boste ostali pri tem ali se boste mogoče lotili kakšnega tri minutnega hita?
MIKKEL:
Mislim, da vam ni treba pričakovati kakšnega tri minutnega hita he, he, he. Kaj takega res ne bomo posneli. Mislim pa, da vsaj nekaj pesmi ne bo tako dolgih kot so na 11 Dreams. Nekatere od teh so predolge, da bi jih lahko igrali v živo, kajti občinstvu enostavno pade zanimanje. Če je pesem dolga osem minut ali celo več, kar je veliko za igranje v živo, in če pol občinstva ali še več ne pozna pesmi, je to enostavno predolgo. Vendar o čem takem niti ne razmišljamo, pesmi ne naredimo z namenom, da bo krajša. Pesem enostavno začnemo delati in potem se razvije v svojo smer. Ne vem pa koliko bodo dolge, verjetno okoli petih, šestih minut.

MATJAŽ:
Lahko pričakujemo kakšno balado?
MIKKEL:
Mogoče (se skrivnostno nasmehne), nikoli ne veš.

MATJAŽ:
Ker v svoji glasbi zelo kombinirate različne stile, to pomeni, da člani banda poslušate zelo različno glasbo, da imate drugačno glasbeno ozadje?
MIKKEL:
Ja, glasbeno se naši okusi zelo razlikujejo. Sam sem bolj v bandih kot so Fates Warning, Iron Maiden, v dobrem starem heavy metalu, poslušam pa tudi blues in klasično glasbo. Kitarist Martin posluša jazz, Kral in Jacob pa sta bolj domača v ekstremnem metalu. Zato je naša glasbo tako raznovrstna, ker poslušamo tako različno glasbo.

MATJAŽ:
Kaj pa misliš, da se bo v metalu dogajalo v prihodnosti? Misliš, da bo vse več takšnih bandov, ki kombinirajo različne stile, ali je prihodnost v bandih, ki se držijo enega samega stila?
MIKKEL:
Mislim, da bomo v prihodnosti videli vse več »čudnih« metal bandov, ki uporabljajo dva ali celo tri pevce. To omogoča, da band ustvarja bolj raznovrstno glasbo. Kar se pa tiče razvoja glasbe na splošno mislim, da se stvari zelo vrtijo v krogu. Sedaj so zelo popularne melodične zadeve, čez deset let bi lahko imeli death metal revival, stvari cirkulirajo. Definitivno pa bomo srečali bande z več vokalisti.

MATJAŽ:
Prihajate z Danske, kjer dolga leta z izjemo King Diamond, Mercyful Fate, Pretty Maids niste imeli veliko znanih bandov, v zadnjih letih pa je danska metal scena prav eksplodirala. Zakaj misliš, da je prišlo do tega?
MIKKEL:
To je težko povedati. Mislim, da je potrebno, da le en band naredi preboj, potem pa ostali vidijo, da se da uspeti. S Century Media smo podpisali malo zatem, ko so Mnemic podpisali z Nuclear Blast. Nato so Illdisposed podpisali z Roadrunner Records, Hatesphere s SPV Records in te stvari se potem začnejo odvijati dokaj simultano. Sedaj bandi z Danske vidijo, da jim lahko uspe, da lahko izdajo album. Začeli so verjeti vase, a najpomembnejša stvar je, na žalost, še vedno denar. Če bi rad posnel album, moraš nekaj vložiti v to, s poceni posnetim albumom boš težko prepričal založbe. Čeprav je veliko odvisno od denarja, pa imajo sedaj bandi jajca, da si sposodijo večje količine denarja, ker verjamejo, da jim lahko uspe. Mislim, da se boste v prihodnosti srečali že z več danskimi metal bandi.

MATJAŽ:
V vaših mlajših bandih torej vidiš še veliko potenciala?
MIKKEL:
Ja, veliko potenciala imajo. Poznam nekaj bandov iz našega mesta, ki so res odlični.

MATJAŽ:
Poleg tega imate na Danskem nekaj odličnih producentov.
MIKKEL:
Imamo ja. Zelo smo srečni, še posebej, da imamo Tue Madsena in Jacoba Hansena, ki sta fantastična. Trenutno sta to najbolj vroči zadevi na Danskem ali v celi Skandinaviji, tako da je odlično.

MATJAŽ:
Kako pa se razumete s temi bandi?
MIKKEL:
Vsi smo odlični prijatelji, skupaj se veliko zabavamo.

MATJAŽ:
Ali ima internet pozitiven ali negativen vpliv na Mercenary?
MIKKEL:
Pozitiven, definitivno. Mislim, da je za band naše velikosti, ki ne proda tako zelo veliko albumov, odlično, da ljudje lahko downloadajo pesmi. Tako veliko več ljudi dobi priložnost slišati našo glasbo. Pa tudi kar se tiče internetnih stvari, je to zelo pozitivno. Tu lahko takoj vsi dobijo informacije, včasih pa si moral biti član kakšnega fan cluba, da si štirikrat letno lahko dobil kakšne informacije. Internet nam zelo pomaga.

MATJAŽ:
Kakšno bi bilo tvoje sporočilo slovenskim metalcem?
MIKKEL:
Morate prihajati na koncerte, to bi bilo moje sporočilo. Pridite na koncerte, kupujte CDje, če si jih lahko privoščite, downloadajte jih, če si jih ne morete.