MATJAŽ:
Pozdravljen, kako si?

NINO:
V redu, danes imam samo tri intervjuje, to je drugi.

MATJAŽ:
Potem nimaš veliko dela?

NINO:
Ne, razen tega da sem bil prej osem ur v svojem studiu, kjer sem snemal heavy metal, he, he.

MATJAŽ:
Kateri band pa snemaš sedaj?

NINO:
Band z imenom Hevein. Saj poznaš te čelo fante Apocalyptica. Njihov bivši član Max Lilja igra v tem bandu. Gre za nekakšen metal s čelom in violinami. Super je snemati z njimi.

MATJAŽ:
Samo še nekaj dni je do izida vašega novega albuma. Kako se počutiš, vznemirjen?

NINO:
Ja, v bistvu pa čutim močno olajšanje. Včeraj bi moral album iziti že tu na Finskem, vendar se je nekaj zakompliciralo pri dobavi CD-jev, tako da so ti prišli šele danes. Zaradi uradne lestvice albumov pa smo se odločili, da izid prestavimo do naslednje srede. Na Finskem se prodaja za lestvice začne šteti s sredo, tokrat pa nam je zelo pomembno, da se uvrstimo visoko. Single Tool Of The Devil je prišel na tretje mesto lestvice singlov in zato se tudi za album nadejamo najboljše. Kot sem že dejal, trenutno čutim veliko olajšanje.

MATJAŽ:
Ali gledaš na ta album kot »make it or break it« za Thunderstone?

NINO:
Zame osebno je to le še en Thunderstone album. Ko sem ga začel pisati, miksati, producirati, nikoli nisem imel kaj takega v mislih. Bil sem prepričan, da imamo dober material, po drugi strani pa sem bil tudi prezaposlen, da bi sploh premišljeval kaj takega. V studiu sem bil namreč neprestano dva meseca in pol, skoraj sem se ubijal, kajti skrajni rok za dokončanje albuma je bil vse bližje in kot vedno je prišel prekmalu. Ko album poslušam sedaj, menim, da je to najboljše, kar smo lahko sedaj posneli, tako da ne čutim nobenega pritiska. »Make or break it«, vseeno mi je, he, he, he.

MATJAŽ:
Album sem poslušal nekajkrat in tudi meni zveni kul.

NINO:
O, kul, potem nam ni treba nič skrbeti. Reakcije s strani medijev so za ta album boljše kot kdajkoli prej. Vse te nadležne primerjave s Sonata Arctica in Stratovarius so izginile. Lepo je slišati kaj takega.

MATJAŽ:
Mislim, da zvenite veliko bolj v stilu bandov iz osemdesetih kot ta dva banda.

NINO:
Definitivno, ja, to je lepo slišati. Sam namreč obožujem starejše, tradicionalne heavy metal bande iz osemdesetih in te velike hair metal bande z ogromnimi frizurami, he, he, he. Na našem albumu res lahko slišiš hard rock vplive, po drugi strani pa lahko slišiš tudi vplive iz sedemdesetih. Naš basist je še vedno totalen fan Deep Purple in podobnih bandov. Power metal, kaj je to? Zame je to double-bass bobnanje in petje o zmajih, česar pa mi ne počnemo, he, he.

MATJAŽ:
Vi pojete o bolj resnih zadevah?

NINO:
Že od vsega začetka, ko sem ustanovil Thunderstone, je bila edina stvar, o kateri sem bil odločen, da v besedilih ne bomo pisali o fantazijskih zadevah. Sam imam nekatere mokre fantazije, a mogoče o tem kaj več kasneje, he, he. Besedila govorijo o bolj življenjskih zadevah. Na primer o težkem popivanju in potem ko se zjutraj zbudiš na tleh in začneš razmišljati, kaj hudiča se je dogajalo prejšnjo noč. To je za nas pravo življenje, to smo mi.

MATJAŽ:
Kako lahko tako veliko popivaš, če pa imaš tako ogromno dela?

NINO:
No, saj ne pijemo ravno vsak dan. A ko pijemo, potem je to totalni raztur. Joj, ti Američani, ti bogi Američani, Symphony X fantje so mislili, da smo mi čisti divjaki. Na istem avtobusu smo skupaj preživeli pet tednov in če povem po pravici, v tem času nisem pil le štiri dni. A nikoli nismo pili pred koncertom, kajti če spijem več kot tri piva, potem nisem več sposoben normalno igrati. Sovražim ta občutek. To sem v preteklosti, pred desetimi leti že počel in nikoli več ne nameravam. Sovražim ta občutek, ko prsti ne delujejo več normalno in ne morem igrati. Vendar vedi, takrat ko pijemo, pijemo kot možje, he, he, he, he.

MATJAŽ:
Kaj je bilo potem s Symphony X, vam niso mogli parirati?

NINO:
Niti približno. Michael Romeo je nekaj poizkušal, a mislim, da se je tri tedne mučil z veliko steklenico whiskeya. Drugače pa je to totalno kul band. Zelo so mi všeč, vsi fantje so zelo dobri ljudje, a verjetno je bilo to za njih zelo zanimivo potovanje, he, he.

MATJAŽ:
Pa reciva kaj o albumu, zakaj sploh naslov Tools Of Destruction?

NINO:
Povedano po pravici, za naslovom albuma se ne skriva nikakršna zgodba. Ko smo začeli premišljevati o albumu smo vedeli le, da si za naslov ne bomo izbrali katero izmed pesmi. Podobno smo naredili na prejšnjem albumu The Burning. Uvodna skladba nosi naslov Until We Touch The Burning Sun, album pa The Burning. Sedaj je uvodni skladbi naslov Tool Of The Devil. Orodje (Tools), mogoče si kot Tools Of Destruction lahko predstavljaš vse pesmi na albumu, po drugi strani pa je mogoče lahko orodje tudi ta zadeva, ki ti visi med nogami; z njo lahko veliko uničiš, če si želiš, he, he, he. Mogoče je orodje lahko tudi alkohol. Ko se je basist spomnil naslova, sem takoj rekel: »Ja, to je to.« Zveni super. Če poslušaš album, mogoče zveni preveč heavy za nas. Tools Of Destruction bi bil primernejši za thrash ali speed metal band. Vendar če že pogledaš naslovnico za naš prvenec s starejšim, kričečim starce, iz ust katerega prihajajo demoni, in potem poslušaš album, opaziš, da naslovnica ne sodi k glasbi. A to je še ena stvar, ki jo radi počnemo, da gremo stran iz klasičnih power metal tem. Želeli smo narediti nekaj drugačnega, a zveni kul, Tools Of Destruction, ha.

MATJAŽ:
Tvoje korenine pa segajo bolj v thrash metal?

NINO:
Osebne, ja, definitivno. Z basistom Titusom sva prej igrala v thrash metal bandu The Antidote. Ta band sem ustanovil še z dvema, ki sedaj igrata pri Impaled Nazarene in sicer basist Mikael Arnkil je igral bobne, kitarist Tuomo Louhio pa je igral kitare. Mi trije smo začeli z bandom že, ko sem imel trinajst let, tako da sedaj heavy metal igram že dvajset let.

MATJAŽ:
In še vedno si mlad.

NINO:
Ja, še vedno mlad in totalen otrok, ko gremo na turnejo. Mi se ne znamo obnašati, he, he, he. Thrash metal vplive lahko slišiš v mojem igranju v nekaterih pesmih, še posebej ritem kitaro. Na primer pri pesmi Liquid Of The Kings lahko slišiš, da glavni riff in nekateri deli izvirajo iz thrash metala. Rad imam ta stil igranja, trši ritem in podobno.

MATJAŽ:
Kako pa da si potem sploh ustanovil Thunderstone?

NINO:
Z leti sem se začel zanimati za studijsko delo. Potem sem spoznal, da delo z The Antidote ni več zabavno. Samo čepeli smo tjavendan in zadnje tri leta so bila za nas zelo trpeča. Nismo mogli več priti do založbe, snemali smo demo posnetke in vse je nekako razpadalo. Nobenega užitka ni bilo več in mislim, da je bila dobra odločitev, da razpustimo band. Skupaj sem spravil majhen studio, nabavil nekaj opreme, majhno mešalno mizo in podobne zadeve. Potem sem začel komponirati pesmi, ki sem jih pravzaprav vedno želel. Zelo rad igram thrash, vendar sem vedno poslušal tudi ves melodičen metal. Prva pesem, ki sem jo napisal, je bila Spread My Wings s prvenca. Na digipack verziji Tools Of Destruction albuma pa bo njena originalna verzija z mojim vokalom in moram reči, da zveni obupno. Nisem pevec, a sem jo želel kot bonus uvrstiti na album, da z njo pokažem, kako se je vse skupaj sploh začelo. To se mi zdi kul, naslednja bonus skladba pa je live akustična verzija Spire z drugega albuma. Kakšno je sploh bilo vprašanje, he, he?

MATJAŽ:
Kaj pa vem.

NINO:
Ah, komu mar, he, he.

MATJAŽ:
Si sam napisal ves material ali so ti ostali kaj pomagali?

NINO:
Sam napišem največ materiala, vendar kot že na The Burning albumu, je nekaj pesmi naredil tudi basist. Pri nekaterih skladbah je glavno delo opravil tudi klaviaturist, sam pa sem napisal vsa besedila, edino Titus je napisal besedila za svoje pesmi. Takšen je postopek pri Thunderstone in deluje čisto v redu.

MATJAŽ:
Pasijeva naloga je potem samo petje?

NINO:
Ja, samo petje in moram reči, da opravlja hudičevo dobro delo. Ko pridemo do snemanja vokalov, je neverjeten. Nekatere dele zapoje čisto v prvem poizkusu, nekatere dele pa moramo znova in znova ponavljati, dokler jaz, šefe, producent nisem zadovoljen, he, he. Potem pa Pasi pravi: »Ah, poizkusimo še enkrat«. Jaz pa: »Ne, ne, ne moreš odpeti bolje.«. »Lahko, naj poizkusim še enkrat.« »No, pa daj«. In potem mu vedno uspe še bolje, fuck, neverjeten je, pravi perfekcionist. Ob pisanju besedil istočasno komponiram vokalne linije, kar je zame zelo pomembno. Pri The Antidote sem pel deset let, tako da vem, kako stvari najlažje delujejo. Včasih moraš spremeniti le eno samo besedo in vokalna melodija postane čisto drugačna in zveni perfektno. Zame je to najboljši način dela.

MATJAŽ:
Poleg tega mislim, da Pasi poje drugače od večine pevcev danes.

NINO:
Tako je.

MATJAŽ:
Bolj v stilu hard rock pevcev iz osemdesetih.

NINO:
Ja in to je odlično. O tem z ostalimi v bandu največkrat premišljujemo, ko v recenzijah beremo primerjave njegovega vokala. Vsaj zame so vokali najpomembnejši del glasbe. In ne vem, zakaj ljudje ne slišijo razlike. Pasi niti slučajno ne zveni kot Timo Kotipelto ali Tony Kakko od Sonata Arctica. To sta oba odlična pevca, a pojeta čisto drugače kot Pasi. Zdaj poje še bolj heavy, distorzirano in surovo, obožujem snemanje njegovega vokala. Pri tretji pesmi Liquid Of The Kings lahko slišiš njegov močan vokal, odličen je pri refrenih, po drugi strani pa zelo rad snemam tudi, ko poje balade. Res lahko poje z veliko čustvi, zna pa odpeti tudi zelo visoko. Zame je to najboljši pevec na celem svetu, he, he, he.

MATJAŽ:
Kaj bi si potem želel še več od najboljšega pevca na svetu?

NINO:
Ja, moram reči, da imam srečo, da lahko delam z odličnimi glasbeniki, kajti sam sem definitivno najslabši glasbenik v bandu. Vendar me ne morejo odpustiti, ker napišem največ pesmi, he, he, he.

MATJAŽ:
Vsak je koristen za nekaj.

NINO:
Tako je. No, recimo, da je Philip Anselmo boljši pevec od Pasija. Samo ne povej tega nikomur, ok? He, he, he.

MATJAŽ:
Kako pa kot producent gledaš na delo s Thunderstone in produciranjem drugih bandov? Se pristop kaj razlikuje?

NINO:
Ja, povedano po pravici, mi pri Thunderstone ni potrebno kaj dosti producirati. Vsi fantje so pravi profesionalci in zato nam je vsem v studiu zelo lahko. Pred snemanjem posamezne pesmi imam vizijo, kako naj bi zvenela, jo povem basistu in ostalim in to je to. Mislim, da imam pri produciranju največ dela z vokali. Pri tem porabim največ časa. Pri drugih bandih je ponavadi potrebnega več dela. Poleg tega posebej se med mladimi bandi in menoj kot producentom dostikrat vzpostavi napeto ozračje, kajti mladi bandi znajo biti zelo arogantne barabe in niti slučajno ne želijo, da bi se kdo dotikal njihovih pesmi. Po svoje jih čisto razumem, kajti tudi sam sem v mladih letih razmišljal podobno: »Ah, kaj mi bo producent, saj vem, kaj delam.« Včasih je zelo težko in moraš znati prefinjeno delati z njimi, po drugi strani pa jih moraš vzpodbujati: »Ajde fantje, poizkusimo še mojo varianto.« In potem, ko poizkusijo mojo varianto, ponavadi spoznajo, da sem imel prav. Z bobnarji je še najhuje. Če bobnar odigra preprost ritem, je potem najlažje na podlagi tega zgraditi dobro pesem. In ko rečem bobnarju naj igra preprost ritem, mi ponavadi zabrusi nazaj, da noče igrati preprosto, da želi igrati polno prehodov, kompliciranih zadev, da razkaže svoje znanje. Aaaaa, kar lasje mi gredo pokonci. A še vedno je zelo zabavno, vsak dan prinese kaj novega. Sedaj snemam heavy metal pet let in vse bolj se veselim tega. Trenutno postavljam čisto nov Sonic Pump Studio tu v Helsinkih in tudi Timo Tolkki bo prišel v ta studio. Imel bo 260 m2, z vseh strani ga bodo obdajala velika okna, imel bo pogled na morje in v njem bomo zgradili tudi savno. Finci smo totalno nori na savno. In če povem po pravici, me ta studio še bolj veseli kot Tools Of Destruction, he, he, he. No, trenutno je zame obdobje polno pričakovanj in zadovoljstva, tako glede studia kot banda.

MATJAŽ:
Pa vzameš vsak band, ki želi snemati pri tebi?

NINO:
Pravzaprav še nisem produciral tako veliko bandov. Ne želim, da se pojavlja moje ime kot producent, če ne sodelujem v vsej zadevi od začetka, od predprodukcije dalje. Tako da večino dela opravljam kot tonski tehnik ali mikser. Glede teh zadev sem zelo strikten. Če bi na albumu pisalo, da sem jaz produciral in bi album bil zanič, potem to ne bi bilo dobro zame.

MATJAŽ:
Naslednji teden se odpravljate na krajšo turnejo s Hammerfall. Katero pozicijo boste imeli?

NINO:
Igrali bomo najmanj petinštirideset minut in bomo zadnji pred Hammerfall. To je zelo lepa pozicija in dobivamo vse boljše položaje. Začeli smo kot prvi band pri Stratovarius in Symphony X, z Axel Rudi Pell smo bili drugi od treh bandov, sedaj pa bomo nastopali kot tretji band od štirih. S tem albumom, mislim, da še ne bomo šli na headlinersko turnejo. Vsaj tako ni videti, a kdo ve? Mogoče pa se bo album prodajal odlično. No, bolj možna varianta ostaja, da bomo šli še na eno turnejo kot predskupina.

MATJAŽ:
Sedaj boste igrali samo štiri ali pet koncertov.

NINO:
Ja, a to je ok, kajti dvorane so precej velike in trenutno ni pravi čas za kakšno daljšo turnejo. Bliža se poletje in vsi ti poletni festivali. Za jesen načrtujemo novo turnejo in upam, da bo do nje prišlo. Imamo načrte za turnejo z nekim bandom, a imena še ne morem izdati, ker še ni potrjeno. Upam, da se bo zgodila. Za ta album res potrebujemo daljšo turnejo. Na Finskem igramo nekaj festivalov, na žalost pa nobenih drugod po Evropi. Zaradi tega sem zelo razočaran. A kaj hočemo, bomo že.

MATJAŽ:
Boš pa lahko užival v novem studiu.

NINO:
Tako je, poleg tega pa nas poleti čakata dva sanjska koncerta z Mötley Crüe. Igrali bomo dva koncerta skupaj z njimi, In Flames in še enim finskim bandom. Igrali bomo v veliki ledeni dvorani, Helsinki Icehall, legendarni dvorani. Tam sem videl igrati polno odličnih bandov, Iron Maiden, AC/DC, Pantero, Megadeth. Igrati v tej dvorani, na tem odru pred osem tisoč glavo publiko pomeni uresničitev sanj. Naslednji dan pa bomo igrali v še večji dvorani, v sto kilometrov oddaljenem velemestu Turku. To bo še zelo zabavno.

MATJAŽ:
Mötley Crüe, velike frizure, blond dekleta.

NINO:
In veliko še nekaj drugega, he, he. Saj si videl ta video s Pamelo Anderson, he, he, he. Veliki lasje, ampak Tommy Lee ima velikega še nekaj drugega, he, he, he.

MATJAŽ:
He, he, boš za konec še kaj dodal?

NINO:
Pri vseh intervjujih do tega albuma je bilo to vedno najtežje vprašanje, vendar tokrat sva se s Titusom dobro pripravila nanj. Oba na to vprašanje odgovarjava: »Drink beer and get naked«. To je dober nasvet za naše fane, mi tega veliko počnemo na turnejah.

MATJAŽ:
Torej naslednjič, ko pridete naokoli, morajo vsi piti pivo in se potem sleči?

NINO:
Definitivno, če bodo fani to naredili, bomo tudi mi. Če pa ne bodo, bomo mi vseeno!