MATJAŽ: Z novim albumom Eclipse ste v vašo glasbo vpeljali več folk elementov in s tem naredili korak proti albumu Elegy, zveni pa spet bolj metalsko. Kako sam vidiš vaš novi album?

ESA: Prav imaš. Mislim, da je razlog za bolj heavy album naš novi vokalist Tomi. Pridružil se nam je, ko smo začeli delati na novem materialu in takrat nas je vprašal, če je v redu, da bi čistim vokalom dodal tudi growle, kajti je velik fan naših starih albumov. S tem smo se seveda strinjali in ko smo vadili z njim, se nam je vsem smejalo, kajti šlo nam je res dobro. Pri zadnjih albumih Pasija med pripravami sploh ni bilo zraven, zato je bilo to za nas nekaj osvežujočega. S Tomijem smo se dobro ujeli in zaradi vsega smo tudi naredili bolj heavy aranžmaje za ta album.

MATJAŽ: Že na prejšnjem albumu Far From The Sun ste uporabili nekaj več teh orientalskih melodij. Je mogoče k temu pripomogla tudi vrnitev prejšnjega bobnarja Jana Rechbergerja?

ESA: Hm, verjetno res. Mi smo bili vedno fani folk melodij, Janova vrnitev se je zgodila bolj po naključju, a verjetno je tudi on pripomogel, da smo spet začeli bolj uporabljati te elemente.

MATJAŽ: Amorphis ste skozi leta zelo spreminjali svoj stil. Kaj je bil glavni faktor pri razvoju vaše glasbe?

ESA: Smo zelo odprti do raznih vrst glasbe, še posebej old-school rock glasbe, 70’s rocka, psihadeličnega rocka, metala, folk glasbe, pri nas najdeš veliko vplivov orientalske glasbe. Mislim, da vse te sestavine sestavljajo Amorphis juho. Jaz nas imam definitivno za metal band, ki veliko idej črpa iz drugih glasbenih zvrsti. Kot glasbenikom se nam je vedno zdelo zdravo, da smo se razvijali in to je verjetno glavni razlog, da je danes vse skupaj še vedno tako zanimivo, kot je bilo na začetku. Nikoli nismo želeli ostati na eni točki in se ne razvijati naprej.

MATJAŽ: S tem albumom ste se vrnili k velikemu finskemu epu Kalevala. Kako to?

ESA: Ideja o tem se je pojavila že pred leti, ko smo dobili ponudbo nekega finskega filmskega režiserja, ki nas je vprašal, če bi nas zanimalo posneti soundtrack za enega izmed njegovih filmskih projektov. Nad idejo smo bili navdušeni in začeli smo se bolj poglabljati v zgodbo Kalevala. Žal pa ta režiser kasneje ni dobil dovolj finančnih sredstev za dokončanje projekta in ideja je padla v vodo. Ker pa je ideja že bila tu, smo se odločili, da bodo besedila na novem albumu temeljila na Kalevali. Zgodba, ki smo jo pripravljali, se nam je zdela zanimiva in zato smo jo uporabili. Gre za žalostno zgodbo nekega moža, o njegovem življenju in je zelo realistična, temačna zgodba, ki bi jo zelo lahko reflektirali v današnje življenje tu na Finskem.

MATJAŽ: Se pri Amorphis o pomembnih odločitvah odločate demokratično ali imate vodjo, ki sam odloča o tem?

ESA: Ne, poizkušamo biti demokratični, kolikor je le mogoče. V bandu nas je šest fantov in včasih kakšno praktično odločitev prepustimo managementu, ki odloča, kaj naj v določeni situaciji naredimo, a glasbeno in umetniško pa poizkušamo biti demokratično kot se le da.

MATJAŽ: Vaš prejšnji vokalist Pasi Koskinen je bil eden izmed zaščitnih znakov vaše glasbe in malo sem se bal, da ne boste našli primerne zamenjave. A s Tomijev vam jo je uspelo najti.

ESA: Ko smo našli Tomija in začeli vaditi z njim, smo bili prepričani v njegove sposobnosti. Pri nas ni bilo čutiti prav nobenega stresa, kajti gre za zelo talentiranega vokalista, ki ima tu veliko možnosti, da se dokaže, njegov vokalni razpon je zelo širok, poje lahko od zelo emocionalnih zadev do izredno agresivnih growlov. Iskali smo tak kontrast in na tem albumu se je res odlično izkazal, dobili smo več, kot smo lahko upali. Tudi sam ni mislil, da lahko odpoje tako dobro, he, he.

MATJAŽ: V preteklosti ste imeli v zasedbi veliko sprememb. Je bil Pasijev odhod najtežji za band?

ESA: Pred njegovim odhodom smo se s Pasijem pogovorili, kajti izgubil je motivacijo in skupaj smo se strinjali, da je najboljše, da zapusti band. Med nami ni bilo nobene slabe krvi, še vedno smo dobri prijatelji. Sam se je potem posvetil svojim zadevam, mi pa smo se osredotočili na Amorphis. A bilo je kar težko najti novega pevca, ki bi ga lahko dobro zamenjal. Nismo iskali istega pevca kot je bil Pasi, želeli smo nekoga, ki bi lahko odpel naše stare pesmi in ki bi lahko pel melodično, ki bi imel dobro tehniko. To so bili glavni kriteriji pri iskanju novega pevca. Prišli smo že do neke točke, kjer nas je začela popadati frustracija, kajti iskanje novega pevca je postajala misija nemogoče.

MATJAŽ: Ni bilo primernih kandidatov?

ESA: Niti ne, nekaj pevcev je bilo kar dobrih. Poslušali smo preko sto demo posnetkov, a med njimi nismo našli niti enega pevca, ki bi lahko ustrezal našemu bandu.

MATJAŽ: Nino Laurenne (Thunderstone) in Marco Hietala (Nightwish) sta producenta na albumu Eclipse. Zakaj ste se odločili za sodelovanje z Marcom na vokalih, mogoče zaradi njegovih izkušenj pri Nightwish?

ESA: Ideja za to je prišla s strani managementa, kajti imamo isti management kot Nightwish, Marca pa tudi poznamo že dolgo časa. Marco je bil v bistvu oseba, ki smo jo potrebovali v studiu, želeli smo nekoga, ki bi bdel nad Tomijevim delom, njegovo izgovorjavo in mu pomagal pri aranžiranju. Marco je bil pravi človek za to in z njim smo odlično sodelovali, ne samo pri vokalih, tudi kar se glasbe tiče. Za nas je bila to odlična izkušnja, mislim, da tudi za Marca.

MATJAŽ: Prejšnji album ste producirali sami, prej ste sodelovali s Simonom Effemyjem, v začetku pa s Tomasom Skogsbergom. Če primerjaš nova dva producenta z vašimi prejšnjimi, kakšne so kvalitete posameznikov?

ESA: Mislim, da je bil Simon Effemy edini od teh, ki je bil producent v pravem pomenu besede. Tomas je bolj ali manj le posnel album, seveda je prispeval tudi nekaj idej in nam dal znameniti zvok Sunlight studia. Simon pa je bil pravi producent, dal nam je veliko idej, ki smo jih uporabili. Najpomembneje pri njem je bilo, da je aranžiral Pasijev vokal in na tem področju lahko slišimo njegovo delo. Nino je bil bolj ali manj zvokovni tehnik, dal nam je tudi nekaj nasvetov, ni pa opravljal dela pravega producenta. V studiu pa je definitvno dober. Z Marcom pa smo se v glavnem pogovarjali o njegovem delu s Tomijem. Vsi ti ljudje, s katerimi smo sodelovali, pa se med seboj zelo razlikujejo. Tomas se je zelo razlikoval od vseh teh, Simon je bil pravi producent, vsi se precej razlikujejo, težko jih je primerjati.

MATJAŽ: Zakaj pa se niste odločili, da tudi ta album producirate sami, kot ste Far From The Sun?

ESA: No, lahko bi rekel, da smo tudi tega producirali sami, ob pomoči Nina in Marca.

MATJAŽ: Far From The Sun ste izdali pri veliki založbi, Virgin/EMI, sedaj ste se pri Nuclear Blast, ki je distribuiral že vaše prejšne albume od Relapse Records. Velika založba torej ni primerna za Amorphis?

ESA: Tako je. Glavni razlog za naš odhod je bilo njihovo delo, ki so ga opravljali za nas. Na Finskem je vse potekalo brez problemov, drugod pa jim je promovirati nas predstavljalo problem. Niso imeli izdelanega nikakršnega marketinškega načrta, nobenega proračuna niso imeli za nas zunaj Finske. Za nas je bilo vse skupaj bolj kot šala, zato smo povedali EMI, da nima pomena, da smo pri njih, da tako ne bo šlo naprej, če ne bodo primerno delali za nas. Nismo želeli izgubiti še enega albuma. Najbolj frustrirajoč je bil čas, ki smo ga praktično vrgli stran. Čas je nekaj, česar si ne moreš povrniti nazaj. Mislim, da je bil Nuclear Blast očitna izbira za nas, z njimi smo pred tem že sodelovali. Ko smo prekinili pogodbo z Virgin, smo se odločili vrniti k Nuclear Blast, pogovorili smo se o situaciji in prišli nazaj.

MATJAŽ: Zakaj pa ste po Am Universum zapustili Nuclear Blast oziroma Relapse Records?

ESA: Takrat smo bili pod Relapse Records, Nuclear Blast pa je distribuiral naše albume v Evropi. Bili smo naveličani neodvisnih založb in dobili smo veliko ponudb različnih založb in ponudba od EMI je bila najbolj mamljiva. Seveda smo vedeli, da lahko delo z veliko založbo »smrdi«, a uspelo jim nas je prepričati, da podpišemo z njimi, he, he, he. Kaj pa vem, zgodilo se je in nastopile so naše najhujše nočne more, he, he.

MATJAŽ: Nikoli več ne greste k veliki založbi.

ESA: Ne, nikoli več. Ko sedaj primerjamo velike in neodvisne založbe, je kot dan in noč. Neodvisne založbe delujejo na popolnoma drugačnih principih.

MATJAŽ: V zadnjih letih vas res ni bilo na turnejah tu naokoli, v prihodnosti se to torej spreminja?

ESA: Ja, definitivno, potrjeni smo za poletne festivale, čaka nas evropska turneja, s tem albumom bomo definitivno spet več na evropskih koncertnih odrih.

MATJAŽ: Si lahko potem obetamo tudi kakšne live izdaje, glede na to, da jih še nimate?

ESA: Nismo še izdali, čeprav imamo kar dosti raznih live posnetkov. Z Nuclear Blast smo se že pogovarjali o morebitnem DVDju in mislim, da bomo kasneje letos še rekli kaj na to temo.

MATJAŽ: Boste na turneji igrali kaj starega materiala?

ESA: Seveda. Nikoli se še nismo odločili, da bi izpustili stare pesmi, tudi s prvega albuma. Mislim, da bomo igrali pesmi z vseh albumov.

MATJAŽ: Poleg Amorphis si tudi član old-school death metal projekta Chaosbreed. Kako to, da si se odločil priključiti temu bandu?

ESA: Ta projekt je bil mišljen bolj za zabavo in tako smo so začeli malo preigravati. Pri Century Media so potem pokazali zanimanje za izdajo albuma, a mislim, da je šlo pri tem bolj za enkratni projekt. Ne vem, če bomo v prihodnosti še kaj posneli. Bilo pa je zabavno posneti album in igrati skupaj s prijatelji.

MATJAŽ: Kaj bi za konec povedal vsem slovenskim fanom, ki še čakajo na prvi Amorphis nastop?

ESA: Upam, da se bomo s tem albumom prvič predstavili tudi v Sloveniji, upam, da bo po poletju prišla na vrsto še kakšna evropska turneja in potrudili se bomo, da pridemo k vam. Medtem pa upam, da boste prisluhnili našemu novemu albumu Eclipse in za vse, ki imajo rajši malo trše Amorphis zadeve, bi znal biti to pravi album.