MATJAŽ: Danes Satyricon drugič nastopate v Sloveniji. Prvič ste igrali leta 2000 s Pantero. Kakšni so spomini na to, za vas verjetno precej nenavadno turnejo?

FROST: Ja, turneja je bila zelo nenavadna, a uspelo nam jo je se speljati. Mislim, da bi veliko bandov imelo probleme z ohranjanjem integritete na takšni turneji. Vendar je Satyricon band z zelo vestnimi in odprtimi ljudmi, ki se znajo prilagajati in obvladovati raznorazne situacije. Vedeli smo, da bomo Satyricon ostali Satyricon skozi celo turnejo. Glavni razlog, da smo bili del te turneje je bil, da nas je Phil Anselmo želel na tej turneji. Čeprav sta igrali za Pantero dve nenavadni predskupini, Satyricon in Powerman 5000, smo vedeli, da smo na tej turneji dobrodošli. Bili smo povabljeni kot gostje, zato smo vedeli, da se bomo na tej turneji dobro počutili. Bila je lepa priložnost iti v kraje, dvorane, kamor drugače ne bi mogli. Za Satyricon je turneja odprla kar nekaj vrat, čeprav nam ni prinesla nobenega denarja oziroma povečala prodajo albumov. Vseeno mislim, da je bila za nas to dobra turneja.

MATJAŽ: Če bi sedaj dobili novo ponudbo za turnejo z bandom kova Pantera, recimo Slayer ali kaj podobnega, bi jo sprejeli?

FROST: Če bi bila ponudba dobra za nas v celoti, bi jo sprejeli. Nikoli ne bi sprejeli nekaj, kjer bi ravnali z nami kot s smetmi. Če bi dobili ponudbo od Slayer ali katerega drugega major metal banda, na podlagi katere bi videli, da bi morali žrtvovati in tvegati veliko, da bi publiki težko predstavljali band v dobri luči, potem je ne bi sprejeli. Če bi imeli priložnost prikazati Satyricon v dobri luči pred številčno publiko in imeli priložnost narediti korak naprej, potem bi sigurno šli na tako turnejo. Pravzaprav bi lahko šli na skandinavsko turnejo s Slayer ne dolgo nazaj, a do tega ni prišlo. Kerry King je bil mnenja, da Satyricon predstavljamo nevarnost Slayer. To lahko vzamemo po eni strani kot pozitivno, v tem smislu, da nas tako zelo spoštujejo, da si ne upajo, da smo z njimi na turneji. Po drugi strani je bilo to zelo neumno in žal nam je bilo, da nas niso vzeli zraven. Čisto naravno bi bilo imeti skupaj na turneji Slayer in Satyricon.

MATJAŽ: Če že govoriva o vašem nastopanju v živo, potem ne moreva mimo skupnega nastopa z Darkthrone oziroma Nocturnom Cultom pred dvema letoma v Wacknu. Kako pomemben je bil ta nastop za Satyricon?

FROST: Mislim, da je bilo igranje Darkthrone materiala z Nocturnom Cultom pred tako ogromno množico ljudi za nas odlična izkušnja. Bilo je magično. Do teh starih pesmi gojimo posebno spoštovanje, smo veliki fani. Z Nocturnom Cultom smo jih pred tem že vadili skupaj, vedeli smo, da jih imamo v krvi. Zato smo se lahko poistovetili z Darkthrone duhom in igrali. Igrati te pesmi je bila čista izventelesna izkušnja, biti tam in čutiti napetost, ki se je dogajala tam. Občinstvo je bilo prisotno tam in željno, da na nek način vidi Darkthrone v živo. Enako je bilo z nami, tudi mi smo se zelo veselili tega. Ko smo igrali Darkthrone skladbe, sem bil na odru bolj prisoten kot fan kot pa performer. Občutek je bil fantastičen.

MATJAŽ: Vaš zadnji album Now, Diabolical je surov, direkten, old-school, spet drugačen od vaših prejšnjih. Ali naj bi black metal po vašem mnenju danes zvenel na tak način?

FROST: Mislim, da je to odlična smer, v katero se lahko gre. Vendar en sam band ne more odpirati vseh poti za celoten žanr in tako tudi ni mišljeno. Mislim, da je zelo zdravo, da leta 2006 izide album, ki se ukvarja z atmosfero in bazira na tradicionalnem, osnovnem rock ‘n’ roll temelju, ki je še vedno izredno udaren. Iz tega pogleda gre za zelo tradicionalen black metal album. Stari black metal albumi, ob katerih smo odraščali, niso bili polni blast beatov in niso bili tehnično zahtevni. Bili so jedrnati, direktni, temačni, na trenutke zelo umazani in zelo rock ‘n’ rollerski. Taki so bili Venom, stari Bathory, Celtic Frost in ostali bandi. Mislim, da je velik del black metal scene pozabil na te zadeve, na svoje korenine. Velik del scene je tudi izgubil kompas o edinstvenosti black metala, o temačni substanci, ki se kombinira z black metal glasbo. Black metal danes postaja vse bolj tehnično zahteven, zelo se že približuje death metalu, včasih je že težko ločiti, ali band igra death ali black metal. Mislim, da je zelo zdravo, če black metal žanr ohrani to svojo edinstvenost, ki ga dela tako posebnega. Mi se tega zelo zavedamo in mi kažemo, kako mi mislimo, da naj bi black metal zvenel. Mogoče bo odprl oči drugim. Upajmo, da bo album pokazal bandom, kaj so korenine black metala. Mislim, da bo album veliko ljudem odprl razumevanje in sliko o tem, kaj black metal sploh je. Poleg tega mislim, da je album prekleto dober.

MATJAŽ: Satyricon se ne ponavljate, z vsakim albumom naredite nekaj novega. Tak razvoj je torej pomemben za band?

FROST: Ja, za vsakega kreativnega glasbenika je pomembno, da se razvija in s tem zadovolji sebe, zadosti sebi s svojim ustvarjanjem. Če ustvarjaš dobro glasbo, moraš zadovljiti sebe, svoj okus, nasititi svojo kreativno lakoto. To potem tudi pripelje do dobrih albumov. Skoraj vsi dobri black metal albumi so kreativni, inovativni, pri njihovem ustvarjanju so bandi pokazali določeno lakoto. A Blaze In Northern Sky od Darkthrone je tak album. Bil je totalno nepričakovan, zelo inovativen, zelo progresiven, čeprav Darkthrone sami niso takšnega mnenja. To je bil album, ki je poleg starih Bathory in Celtic Frost zelo vplival na black metal dogajanje. Je zelo unikaten, surov, zlovešč, bolj ali manj je v ekstremnem žanru ločil black metal od death metal žanra. Taki in podobni albumi bodo tudi še po tridesetih letih pomenili ogromno in take albume black metal scena potrebuje. Tudi drugi albumi, ki so nam še posebej všeč, so zelo kreativni, niso kopije drugih albumov, stojijo sami zase. Poglej samo raznovrstnost zgodnjih albumov Celtic Frost. To jih dela tako dobre, vsak album je bil drugačen in zato še danes lahko uživaš ob poslušanju vseh teh albumov. To so unikatni in vplivni albumi in tudi mi bi radi bili takšni. V naš band smo vnesli to, da se nikoli ne ponovimo, da vedno poskušamo v album vložiti 100%. Ko je album narejen, se na tem področju ne da narediti ničesar več, moramo iti naprej, se izboljšati, razvijati naprej.

MATJAŽ: V zadnjih letih je veliko black metal bandov postalo zelo popularnih. Nekateri menijo, da bi black metal moral ostati bolj v undergroundu. Kakšen je tvoj pogled na to?

FROST: Sprašujem se, kaj je tako pomembnega pri ostajanju v undergroundu. Obstajajo nekateri ljudje, ki narobe razumejo, o čem pri black metalu v resnici sploh gre, kaj predstavlja. Očitno obstajajo ljudje, ki so se poistovetili z black metalom, black metal jim da prostor, kamor se lahko dajo, black metal jim je dal identiteto, ki jo želijo obdržati le zase. Predstavljaj si nekaj najstnikov, ki se družijo skupaj, obožujejo black metal in skupaj nastopajo nasproti družbi. To jim da neko identiteto in mislijo, da bi jo izgubili, če bi se žanr preveč naselil med ostalo družbo. To jim verjetno ni všeč. A to ni bistvo, black metal ne funkcionira na ta način. Black metal ni protest, je umetnost, zelo posebna zvrst glasbe. Mi vanj dajemo svoje srce in dušo in želimo nadaljevati s tem, da bi lahko uresničili svojo izbiro v življenju. Vse, kar imamo, dajemo v to in zato potrebujemo nekaj nazaj, ker bi se drugače lahko vrnili k vsakodnevnim službam. Ne bi mogli hoditi na turneje, band se ne bi mogel razvijati, dobiti boljše produkcije, ne bi mogli rasti in se izboljševati. Čez čas bi vsa stvar postala brez inspiracije. Glasba za nas ni hobi, to je naše življenje. Tako stvari funkcionirajo. Pri Satyricon je v glasbo vloženega veliko truda, ustvarjamo zelo kvalitetno glasbo, zato je normalno, da več ljudi odkrije band in ga spremlja naprej. To je samo pozitivno, sploh ne negativno. Kdor želi ostati v undergroundu, naj ostane, to je njegova izbira. Vsak ima priložnost izbire, kaj bo počel. Nobenemu ni potrebno izdati albuma, če ne želi, lahko igra pred prijatelji, naokoli pošilja demo posnetke, lahko ostane v svojem zaprtem krogu. A naše ambicije so precej drugačne. Mislim, da tudi na svojem začetku black metal ni bil samo nek kreativni žanr v undergroundu. Venom so bili velik band, oni so ustvarili vse to, he, he. Vem, da se je v nekih ljudeh naselila hardcore mentaliteta, a na napačen način. Ok, ljudje lahko mislijo, kar hočejo, a nam zagotovo nihče ne bo govoril, kako naj mi ustvarjamo glasbo in kaj naj počnemo.