TILEN: Dobrodošla v Sloveniji, kako sta?
BERNEMANN: Odlično, hvala. Nazadnje sem bil obkrožen s Slovenci na Metalcampu 09, lepo se je vrniti, sploh zaradi dejstva, da bo to naš prvi samostojni koncert v vaši državi. Po tridesetih letih je bil res že skrajni čas.
MAKKA: Tako je, veseli smo, da smo tu. Dvorana obeta, zvok bomo uredili, upam, da bo polno, zame pa je sploh doživetje igrati v Sloveniji.

TILEN: Ko smo ravno pri tem, da si ti, Makka, novi član banda … Bernemann, kaj se je zgodilo z Bobbyjem, ki je za Sodom bobnal zadnjih 15 let?
BERNEMANN: Osebni problemi s Tomom.

TILEN: Res? Od Schmiera sem slišal drugače, rekel je, da so v igri predvsem finančni razlogi ter da bo Bobbyju zagotovo žal, da je zapustil Sodom.
BERNEMANN: Ne, finance niso bile problem. Bobby enostavno ni mogel shajati s Tomom, nista več našla skupne besede (glasbeno in osebno), enostavno ni šlo … Ko je band zapustil, sem v isti minuti poklical Makko (Markusa, op.av.), ki je, prav tako kot Bobby, moj kolega iz srednješolskih let, skupaj smo metalsko odraščali v Dortmundu. Poznam ga torej 30 let. Makka je legendaren bobnar, z Despair je konec osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih posnel tri klasične albume, igral je s Kreator, Moonspell, Rotting Christ itd. Takoj je bil za, tudi Tom je med drugimi pomislil nanj in takoj, ko smo prvič skupaj zažagali, smo vedeli, da je to to.

TILEN: Tvoj prvi koncert, sedeč na Sodom bobnarskem tronu, si odigral na 70.000 Tons Of Metal.
MAKKA: Tako je.

TILEN: Že veš, če boš ostal v bandu, ali je to samo session varianta?
MAKKA: Mislim, da bom ostal v bandu, trenutno smo vsi zelo za to, he he (Bernemann pritrdi).

TILEN: Kako je bilo igrati koncert na ladji sredi oceana? (Ob tem se Bernni nasmeji, mi poda svoj osebni fotoaparat in reče: »Poglej si sam, he, he«. Medtem, ko gledam slike, Makka nadaljuje…).
MAKKA: Bilo je … jebeno noro. Lahko si predstavljaš, kako izgleda največja ladja na svetu, na njej 2000 metalcev, 40 zakon bandov, backstage za vse, neomejeno jedače in pijače, koncerti 20 ur na dan. Neopisljivo.

TILEN: Kaj pa sam koncert?
MAKKA: Odličen. Sicer nisem vsega slišal, kot bi moral, 20 komadov sem se naučil v nekaj dneh, nisem bil sproščen, ker sem vseskozi moral razmišljati o tempu, taktih in štopih. Odštevši to pa je bilo vse odlično, tudi odziv ljudi in to, kako so me sprejeli.
BERNEMANN: Jap, koncert je bil nepredstavljiv, ladja ogromna, veliko prijateljev (ko omenja to, sem ravno pri sliki, ko pije pivo z Jamesom Rivero), res potovanje, ki ga priporočam vsakomur.

TILEN: He, he, verjamem, se bomo potrudili, da vsaj enkrat obiščemo fest, nekaj Slovencev ga je že letos … Bernemann, se spomniš prvega koncerta s Sodom?
BERNEMANN: Seveda, bilo je oktobra 1996, z Bobbyjem sva čakala v backstageu (to je bil tudi Bobbyjev prvi koncert za Sodom) in kar naenkrat se je zaslišalo skandiranje: »Sodom, Sodom, Sodom«. Zamislila sva se in si rekla: »Hej … naju mislijo«. To je bilo res emocionalno, po zadnjem komadu pa je na oder skočil fan, mi podal pivo in rekel: »Dobrodošel Bernni«. Tega ne bom pozabil do konca življenja.

TILEN: Lords Of Depravity je eden najboljših zgodovinskih metal DVDjev. Kako ste prišli do ideje zanj?
BERNEMANN: Fane vedno zanima ozadje, kaj se dogaja pred in po koncertih ter na potovanjih, mogoče celo bolj, kot sam koncert. Tom je o tem razmišljal kar nekaj časa, na koncu pa se je predvsem zaradi bogate zgodovine banda (veliko menjav članov, veliko plošč, veliko koncertov itd.) odločil, da je to enostavno treba storiti. To je bil bolj ali manj njegov projekt.

TILEN: Ste zato porabili toliko časa za snemanje zadnjih treh albumov? (2001 – M16, 2006 – Sodom, 2010 – In War and Pieces, op.av.)
BERNEMANN: Točno zato, he, he. Včasih sem bil res živčen zaradi tega, Tom ima veliko drugih projektov (Die Knappen, Onkel Tom, Desperados itd., op.av.) in zato ni 100% pri Sodom, čeprav je to njegov primarni band. Porabili smo res veliko časa.

TILEN: Release party za ploščo M-16 ste izvedli na Tajskem, na barki. Kako to?
BERNEMANN: To je bila ideja našega norega fotografa Mannija, ki je zelo »na domačem s Tajsko«. Lahko si predstavljaš, zakaj. Verjetno je Manfredu Schützu (ustanovitelj/lastnik/predsednik SPV založbe) ukradel denar, porabili smo ga res veliko. Pravzaprav toliko, da nam ni nič ostalo in zopet smo morali igrati in igrati, da smo sploh lahko šli snemat naslednjo ploščo.

TILEN: 'Till Death Do Us Apart in Code Red ste izdali preko Gun Records (Drakkar), vse prejšnje in kasnejše pa preko SPV. Zakaj?
BERNEMANN: Gun nam je obljubil promocijo in forsiranje, vse skupaj pa je v končni fazi bil nateg. Zato smo se vrnili k SPV.

TILEN: Nateg v kakšnem smislu?
BERNEMANN: Ravno v tem, da so nam obljubili prej našteto, izpolnili pa nič. V bistvu jim je bilo za Sodom vseeno, izkazali nam niso nobene podpore. Ko smo se vrnili k SPV se je stanje ponovno začelo izboljševati, M-16 pa je najbolj prodajana plošča mojega in Bobbyevega obdobja v Sodom.

TILEN: Vaš najnovejši album je produciral Waldemar Sorychta? Zakaj ste prešli od Andyja Bringsa, nekdanjega kitarista Sodom (Tapping The Vein, Get What You Deserve) kWaldemarju? Se je Tom poizkušal Andyju oddolžiti, ker ga je leta 1994 brez opozorila odpustil?
BERNEMANN: Mislim, da ne. Andy je enostavno bil na listu in rekli smo si »zakaj pa ne«. Z zvokom na zadnji plošči potem nismo bili res zadovoljni. Vokal se je slišal odlično, kitare in bobni pa ne. Waldermar je bil očitna izbira, je naš dolgoletni prijatelj, (z Makko je konec osemdesetih igral v prog thrash bandu v Despair, op.av.) in velik metalec, v Grip Inc. je igral z Daveom Lombardom. Človek, ki snema z enim izmed najboljših metal bobnarjev vseh časov, bo znal iz bobnov dobiti pravi zvok. Lažje je snemati s kolegom, ki pozna tvoj način igranja itd. Pri Sodom poizkušamo vse skupaj obdržati na družinskem nivoju, vedno. Waldemar je bil od začetka zainteresiran za projekt, sodelovanje pa je perfektno.

TILEN: Ploščo ste snemali doma …
BERNEMANN: Tako je. V moji kleti smo posneli kitare in solaže ter bas, bobne pa v prostoru za vaje. Čisto enostavno. Samo vokale smo posneli v studiu. V današnjih časih ni denarja, zakaj bi ga zapravljali za drag studio? Raje smo denar dali Waldemarju (seveda veliko manj, kot če bi morali najeti studio) in komade v isti kvaliteti posneli sami.

TILEN: Praviš, da ni denarja … Koliko zaslužiš s Sodom?
BERNEMANN: Veliko premalo za preživetje.

TILEN: Imaš službo?
BERNEMANN: Izdelujem kovinska orodja, kovinostrugar sem …

TILEN: Res? Se hecaš? Član enega izmed osmih najbolj legendarnih thrash metal bandov vseh časov, pa še vedno delaš oziroma moraš delati?
BERNEMANN: Tako je. Enostavno. Imam družino, hišo, avto, vse je treba plačati. Nekoč me je nekdo vprašal: »Bernni, kaj bi počel, če ne bi bil glasbenik?« … Hmmm, ne vem, naj pomislim (se popraska po glavi), mogoče bi bil izdelovalec orodja. Hm, to dejansko sem že celo življenje. Kurc, to je življenje.

TILEN: Neverjetno.
BERNEMANN: Prvi koncert te turneje, teden nazaj … Vstal sem ob pol petih zjutraj, odšel v službo, po službi me je pobral kolega ter me odpeljal direktno v Belgijo, 500 km, kjer sem odšel direktno na oder … po koncu turneje, čez teden dni, dvajsetega februarja, greva z Makko takoj proti Nemčiji, ker morava v ponedeljek v službo. Ta turneja so najine počitnice.
MAKKA: Zame to ni res velik problem, delam namreč za Century Media (metal založba, op.av.), za Bernemanna pa so stvari drugačne …
BERNEMANN: Če bi bil sam, bi lahko živel od banda. Tako pa imam, kot rečeno, družino, dva majhna otroka, treba je plačati najemnino, itd.

TILEN: Naslednja stvar: dva nekdanja Sodom kitarista, Micha Hoffman ter Frank Blackfire imata ženi iz Brazilije. Tudi ti imaš ženo iz Brazilije. Kaj je na tem?
BERNEMANN: To je res čudno, res čudno. Ne vem kaj je na tem, ampak dejansko je zelo čudno, he, he.
MAKKA: Moja žena je Portugalka.
BERNEMANN: Frank in jaz sva velika prijatelja, prav tako sta zelo dobri prijateljici najini ženi. Verjetno sta ravno v tem trenutku skupaj na kavi, naši otroci se družijo vsak dan, živiva pet minut stran. Frank in Micha sta sicer tudi živela v Braziliji, skoraj deset let, Frank celo več, jaz nikoli. No, tudi onadva sta se v končni fazi vrnila v Nemčijo. Za Micho nisem prepričan, če je še poročen.

TILEN: Novi bandi … kaj vama pade na misel?
MAKKA: Mercenary.
BERNEMANN: Nič.

TILEN: Najljubši nemški band?
BERNEMANN: Helloween, prve Helloween izdaje.
MAKKA: Destruction, Blind Guardian, tudi Helloween.

TILEN: Samo prve izdaje, Derisa ne marata?
BERNEMANN: Andi je kul človek, ampak to ni Helloween.

TILEN: Koga imaš rajši, Weikija ali Kaia?
BERNEMANN: Marcusa (pade v smeh).

TILEN: Mislil sem, da bo vsaj eden od vaju omenil Accept.
BERNEMANN: Accept so legende … ampak ne tako agresivni in vplivni. Vsaj za nas. Ko smo mi začeli z metalom (1984, 1985), so udarili Helloween in bili so najboljši.

TILEN: Čas je, da omenimo veliko trojico, Destruction, vi, Kreator. Se bo Hell Comes To Your Town turneja eventuelno ponovno zgodila?
BERNEMANN: Upam, da. 2001 – 2002 je bila zadnja skupna turneja (ponovitev turneje iz 1987, op.av.), ki je bila povsod, kjer smo igrali razprodana, ljudje pa nori, kot le kdaj … Res je bilo noro biti del tiste turneje.

TILEN: Zakaj niste prišli v Slovenijo, ko so nas obiskali Destruction in Kreator?
BERNMANN: Ker smo imeli službo in nismo dobili dopusta …

TILEN: Slišal sem, da ste vi (Sodom in Destruction) za stvar 100%, da pa ima Mille vedno pomisleke.
BERNEMANN: Hja, ne vem, če je to res. Je pa dejstvo, da so Kreator največ na poti, vedno igrajo turneje po celem svetu, skozi celo leto, vsako leto. Devetdeseta niso bila močna za njih, a vendar so se po 2001 vzdignili nad naš in nad Destruction nivo, so trenutno »največji« in vedno zaželeni. Lani smo recimo vsi trije bandi odigrali skupni koncert na Kavarna Rock festu v Bolgariji in bilo je fantastično, ljudje so res uživali, Bolgari res znajo ceniti nemški thrash.

TILEN: Kaj se je spremenilo od vaših začetkov do danes?
BERNEMANN: Vse. Internet, ljudje na koncertih vseskozi slikajo, snemajo, ni energije. Včasih smo s kolegi hodili na koncert in noreli, naša lokalna dvorana je imela veliko zakon koncertov …

TILEN: Westfallen-Halle?
BERNEMANN: Tako je, si pa dobro pripravljen.

TILEN: He, he, spremljam nemški nogomet, Borussia Dortmund je super ekipa.
BERNEMANN: Najboljša.

TILEN: Nadaljuj…
BERNEMANN: V osemdesetih je bilo vse revolucionarno, vse sveže. Leta 1988 smo vsi bandi iz »Ruhr« območja skupaj odšli na Monsters Of Rock gledat Iron Maiden, Anthrax, Testament itd., 50 ljudi v skupini, to se danes ne dogaja več.

TILEN: Youtube?
MAKKA: Meni je všeč, res je, da vse vidiš minuto po koncu koncerta, ni čara, ampak vidiš tudi svoje napake in se jim posvetiš, da jih odpraviš.

TILEN: Najljubša, najbolj nora država, kjer sta igrala?
BERNEMANN: Lahek odgovor, verjetno je že veliko kdo pred mano rekel isto: Brazilija. Njihov entuziazem in norenje na metal koncertih je neprimerljivo z ostalimi deli sveta.
MAKKA: Isto.

TILEN: Najljubši festival?
MAKKA: (izstreli) Wacken!
BERNEMANN: Ni šanse. Sweden Rock. Wacken je preveč »takoj, takoj, takoj«, preveč mehaničen, nečloveški, preveč »biznis« orientiran, prevelik. To je največji fest, ni nobene sproščenosti. With Full Force je prav tako super, pa tudi MetalCamp.

TILEN: Na MetalCampu ste igrali dvakrat, 2007 podnevi, 2009 ponoči? Kdaj je bilo bolje?
BERNEMANN: Obakrat kul. 2007 zato, ker smo igrali z Immortal, ki so res zakon ljudje, 2009 pa je noč naredila svoje.

TILEN: Gremo proti koncu. Najpomembnejši metal band poleg Judas Priest, Black Sabbath in Iron Maiden?
BERNEMANN: Slayer.
MAKKA: Slayer.

TILEN: Najbolj čudna alkoholna pijača, ki sta jo zaužila?
BERNEMANN: Špirit, 94%. Ne priporočam (tu pove zgodbo, ki traja 10 min, veliko smeha, op.av.).
MAKKA: FireWater. Portugalska pogruntavščina. Ne priporočam (pove dolgo anekdoto s snemanja Moospell plošče, op.av.).

TILEN: Ša nekaj hitrih, odgovorita brez premisleka ... Barack Obama?
BERNEMANN: Raženj.
MAKKA: Kdo je to?

TILEN: Angela Merkel?
BERNEMANN: (se začne pogovarjati v nemščini) Grda, nagnusna, debela vzhodno-nemška, sluzasta, pizdasta kuzla.
MAKKA: ?

TILEN: Teutonic thrash?
BERNEMANN: Destruction.
MAKKA: Destruction.

TILEN: Kaj sporočata slovenskim fanom?
BERNEMANN: Podpirajte metal!
MAKKA: Tako je …

TILEN: To bi bilo vse, hvala lepa, se vidimo na koncertu, upam, da boste zadovoljni s publiko, da bo čim manj fotoaparatov v rokah in čim več čupanja, mosha in norenja (to se je na srečo na koncu tudi zgodilo, band pa je tako užival, da so odigrali kar 20 komadov, na prejšnjih koncertih so jih samo 16, 17, op.av.).
BERNEMANN: Hvala tebi, bilo mi je v užitek, ne zgodi se pogosto, da je novinar tako dobro pripravljen. He, he, z Dortmundom si si prislužil 10 točk, sploh s tem, da ne maraš Schalke 04.
MAKKA: Hvala, se vidimo …