Ime intervjuvanca: Martin Štamcar
Ime organizacije/društva: Zavod O – Ostrigina metalurgija
Lokacija delovanja: Škofja Loka – Pri Rdeči ostrigi
Glasbena zvrst/žanr: metal, rock, indie, alternative
Kontaktna e-pošta: martin@zavodo.org
Kontaktni telefon: 031 386 356
Spletna stran: https://www.facebook.com/pri.ostrigi/
Facebook: https://www.facebook.com/ostriginametalurgija/
Član banda: Ne
MATIJA: Kdaj si se začel ukvarjati z organizacijo koncertov? Kaj te je spodbudilo k temu?
MARTIN: Postopno. Začel sem tako, da sem pomagal pri organizaciji dijaških žurov, kjer sem spoznal ljudi s katerimi še zdaj sodelujem. Sprva sem bil deklica za vse, kasneje sem prevzemal vse več odgovornosti. Točne letnice ne vem, približno 2012. Prvi resni koncert je bil Melodrom (ob pomoči ostalih članov). Nato smo organizirali koncerte lokalnih bandov, pomagal sem pri festivalih Pisana Loka in Hafnerjev memorial. Leta 2016 je bila organizirana prva ostrigina metalurgija, kjer sem glavni organizator.
MATIJA: Kako se je vse skupaj razvijalo naprej? Je bilo načrtno?
MARTIN: Ni blo načrtovano. Spontano se je razvijalo. Vedno sem bil in še vedno sem fan metala. Takrat je metal scena v Loki ravno nekoliko zamrla, pa sem si rekel: »zakaj pa ne bi še mal več metala delal?« In ja … zdaj bo letos, minus lansko leto, peto leto Ostrigine metalurgije.
MATIJA: OK, zdaj vemo, kako si prišel zraven. Nam lahko malo razložiš pojme »Zavod O«, »Rdeča ostriga« in »Ostrigina metalurgija«?
MARTIN: Zavod O – Zavod Škofjeloške mladine je krovna organizacija, ki skrbi za razpise, osebje, šank in koncerte. »Pri rdeči ostrigi« je zgolj prireditveni prostor, kjer se vse skupaj odvija. Ostrigin metalurgija pa je samo ime cikla koncertov. Za organizacijo festivala »Hafnerjev memorial« smo ustanovili tudi kulturno društvo Jadran.
MATIJA: Za organizacijo koncertov sicer skrbiš sam, kako pa je pri sami izvedbi? Imaš ustaljeno ekipo, s katero sodeluješ? Jo lahko na kratko predstaviš?
MARTIN: Največ sodelujem s Tinetom Hafnerjem (ki se mu na tem mestu zahvaljujem, da je Martina spodbudil, da si je končno vzel čas za intervju, op. a.). Miha Peternel, direktor zavoda, ki vodi finance in ostale formalnosti. Tehnična ekipa: Gregor Lavtar (tudi frontman hišne zasedbe Moshead) in Gašper Doljak. Potem pa je tukaj še ekipa šanka.
Ekipa na začetku leta naredi letni plan, katere projekte bi prijavili in podobno. Tu največ sodelujem s Tinetom, ki je nekakšen programski vodja in razpisni bog. Ko pride do koncerta, je potrebno uskladiti osebje, pokriti vse funkcije, kjer ne smem pozabiti še na Anžeta Bernarda, s katerim kuhava za zaodrje. Načeloma je ekipa ustaljena in šteje plus-minus 5 ljudi na koncert.
MATIJA: Zveni zelo organizirano. Ali imate potemtakem sploh še manevrski prostor za kak spontan dogodek, nastop banda, ki je ravno na turneji?
MARTIN: Ja seveda. Lahko da uleti kakšna turneja, vendar je vse odvisno od situacije. Tako finančne, letos pa predvsem epidemiološke.
MATIJA: Kakšna se ti zdi metal scena v Škofji Loki danes?
MARTIN: Ko sem začel okol hodit na koncerte, se mi je zdelo, da je bilo dogajanja v splošnem več in tudi metal scena se mi je zdela živa, močna. Sledil je premor v ostrigi, ampak ljudje so metal pogrešali in scena se je hitro pobrala. Ljudje so prihajali s cele Gorenjske, Ljubljane in tudi dlje. Pred korono se je kazal pozitiven trend novih metalcev iz Loke - ta subkultura pri nas še ni zamrla, upanje ostaja.
MATIJA: Kaj pa lokalni bandi?
MARTIN: Imamo močan mlad band – Moshed, ki pa je žal nekoliko osamljen.
MATIJA: Kaj pa v primerjavi z ostalo Gorenjsko regijo?
MARTIN: Loka in Kranj sta dve središči metal scene na Gorenjskem. Kakšno leto kar prevlada Kranj, drugo leto Škofja Loka.
MATIJA: Kakšno leto pa sploh ne veš, kam bi šel na koncert, ker se dogaja na obeh koncih. Kako sicer sodelujete z ostalimi društvi iz regije?
MARTIN: Ja tudi to se zgodi, a se mi zdi, da smo v zadnjih leti z dobrim sodelovanjem to močno omejili. Če ima kdo kakšno večjo zadevo se uskladimo. Tu lahko izpostavim odlično sodelovanje s KRDM; leta 2018 smo se prijavili na skupni razpis – Potujoča železarna, iz katerega so nastali dogodki v obeh mestih, takrat smo vključili celo velenjski železni aktivizem. V sklopu projekta pa je bila odprta tudi tvoja foto razstava iz sklopa teh koncertov.
MATIJA: Kako ste preživeli korono in vse omejitve, ki so povezane s tem?
MARTIN: Žal je bilo odpovedanih veliko koncertov, kar nekaj večjih tudi iz tujine. Najprej smo prestavlji mi, nato bandi, na koncu smo vse odpovedali. Poleti 2020 smo v sklopu »Poletje v parku« uspeli organizirati celo en metal koncert v sede in sicer Moshead.
Naš največji festival, Hafnerjev memorial, smo poskušali prestaviti na jesen. Ravno na dan, ko naj bi nastopili Ottone Pesante, se je zgodil »konec sveta«, tekom dneva so sprejemali ukrepe in zapirali dejavnosti. Band je bil že tukaj, zato smo se odločili koncert preseliti na splet. Stvar je bila silno improvizirana, streamali smo preko telefona, a že naslednji dan smo se bolje organizirali, streamali preko dveh kamer in tako začeli cikel pretočnih koncertov. Odzivi tako poslušalcev kot bandov so bili zelo pozitivni.
MATIJA: Ja, spomnim se koncerta Ottone Peasante, ko sem cel dan osveževal stran, da bi videl, če koncert bo ali ne.
MARTIN: Si hotel priti slikat prazno dvorano, hehe?
MATIJA: Spomnim se tudi, da ste začeli s kuharskimi videi, kjer ste gledalstvu predstavili, kako skuhate tisti odlični chilly con carne, ki so ga bandi ponavadi deležni v zaodrju.
MARTIN: Začeli smo v prvem valu, bolj za šalo, snemali smo kratke a zabavne videe, da smo dali vedeti, da smo še aktivni, pa tudi, da je imel folk za gledat še kaj drugega kot novice o koroni. Najbolje so se prijeli kuharski videi »Kuhamo«. V prvi epizodi sva z Anžetom kuhala čili, trajalo je kar 8 ur in približno dvakrat toliko piva. V jeseni smo prešli na live-stream sistem, sedaj kuhamo približno enkrat na mesec oziroma enkrat na dva meseca.
MATIJA: Opazil sem tudi, da na Fb strani pridno objavljate albume pod označbo štamCARSKA plata?
MARTIN: Gre bolj za »projektič«, enostavno smo hotel malo oživit naš Fb, sporočiti ljudem, da nismo pozabili na njih. Tako vsak teden po trenutnem navdihu predlagam neko plato in napišem zakaj je meni všeč.
MATIJA: Torej gre bolj za kratke opise. Prvič sem kar iskal povezavo, do »celotne« recenzije.
MARTIN: Ja, gre za kratek opis mojega doživljanja plate, kako sem ta band spoznal in zakaj mi je kul. Nikakor to niso profesionalne recenzije, bolj zabaven in potencialno poučen vložek, ki morda komu približa kakšno dobro plato in polepša dan.
MATIJA: Če se vrneva nazaj k organizaciji koncertov: po kakšnem ključu izbiraš izvajalce, s katerimi sodeluješ?
MARTIN: Bandi morjo biti zanimivi, drugačni, in morajo vsaj malo izstopati iz poplave vseh skupin, ki jih imamo v Sloveniji, seveda je prisotna tudi subjektivna ocena – kaj je meni všeč. Poslušam pa tudi predloge ljudi in včasih organiziram koncert, ki se ga sam ne bi lotil. Žanrsko se ne omejujem, važna je inovativnost, recimo minimalen standard je, da ne zveni vse kot Siddharta ali Big Foot Mama, hehe.
MATIJA: Ob vsej žanrski pestrosti koncertov, ki jih organiziraš, me vseeno zanima, kolikšen je (čez palec) odstotek metal bandov?
MARTIN: Kar približno 50 %. Če štejeva zares bande, samih dogodkov nekoliko manj, saj je za metal koncert nekako standard, da delamo po tri zasedbe.
MATIJA: Na katere koncerte, ki si jih organiziral do zdaj, si najbolj ponosen in zakaj?
MARTIN: Ni ravno metal, ampak sigurno to, ko sva s Tinetom v ostrigo pripeljala Lolo Marsh. Bil je največji koncert na našem malem odru zadaj, vse je šlo lepo, obiskovalci so se imeli lepo, band je pohvalil organizacijo.
MATIJA: Ja, lahko potrdim, večer je prinesel tudi lepe slike. Pa vendar, če malo vztrajam pri metalu, bi lahko izpostavil kakšen metal dogodek?
MARTIN: Tu je konkurenca bolj izenačena, hehe. Najbolj sem bil navdušen, ko sem gostil takratni Mičotov Đezm. Leta 2017 so bili predskupina Jegulji in Cojones, totalno čuden večer, lahko si predstavljaš, ampak to lahko spustimo (haha, ne pa ne. op. a.). Malo bolj resno: zelo sem ponosen na svoj prvi koncert tujega banda, oziroma turnejskega paketa: Ingested / Extermination Dismemberment / Stillbirth.
MATIJA: Imaš na svojem seznamu želja morda še kakšen band ali izvajalca, ki bi ga rad predstavil?
MARTIN: Uf, recimo Godspeed you Black Emperor – »Čist so hudi, Inšterntalnalije, depresija...« Me pa zanima koliko sosedov bi se pritožilo ter po koliko časa, hehe.
MATIJA: Obstaja kaj, česar pri organizaciji koncertov ne maraš?
MARTIN: Seveda. Tekanja cel dan gor in dol zaradi lastne neorganizacije in napak drugih. Cel dan čistiš in pripravljaš, ko pride koncert se to samo nadaljuje, nimaš časa za pivo in klepet z obiskovalci, po koncertu pa spet pospravljanje. To, in SAZASA! Sazasa ne maram.
MATIJA: Kaj pa te pri tvojem delu najbolj veseli?
MARTIN: Organizacija na splošno in ko vidiš končni izdelek – uspešno izpeljan dogodek. Kljub vsemu v prejšnjem odgovoru; da si garal cel dan in več, na koncu zadovoljstvo banda in publike odtehtata. Ta občutek, da je koncert uspel. Ko dobiš ta ...
MATIJA: Takojšen feedback, nagrado za trdo delo?
MARTIN: Tako, to. Ko dobiš par odzivov ljudi, da je bilo res dobro si rečeš: »Pizda, sej blo vredn!«. Na koncu se splača potrudit.
MATIJA: Ali pri bandih, s katerimi sodeluješ, kar koli pogrešaš?
MARTIN: Občasno malo več samoiniciative, oziroma še bolj organiziranosti. Včasih pa tudi »backstage higieno«, da za sabo ne pustijo svinjaka.
MATIJA: Kaj te je pri organizaciji koncertov najbolj presenetilo?
MARTIN: To, da so tudi člani večjih bandov samo ljudje, da mediji pogosto kažejo napačno sliko o nekaterih. Mnogi bandi kljub »zvezdniškemu« stažu popolnoma normalno komunicirajo oziroma se zavedajo, da bodo s svojo »skuliranostjo« olajšali delovni proces za obe strani. Pa tudi to, koliko piva znajo kakšni nastopajoči spiti. Nek srednješolski band je do drugega nastopajočega spraznil tri platoje piva!
MATIJA: Je imel kakšen band kdaj zahtevo, ki je nikakor nisi želel izpolniti?
MARTIN: Moralno sporno še ne. Bile so želje po ognju, a ker smo bili v dvorani pač ni bilo izvedljivo. Pri skupini Ingested je v riderju pisalo da rabijo gate. Malo sem čudno gledal, nisem jih kupil in nihče nič ni rekel, pa smo bili zmenjeni. Pogoste so tudi prošnje po drogah, ampak te zadeve so ilegalne in se z njimi ne ukvarjam.
MATIJA: Kaj priporočaš mladim bandom, ki se pripravljajo na svoj prvi nastop, oziroma takšnim, ki so komaj pred kratkim prvič stopili na oder?
MARTIN: Čim več špilat! Najprej na vajah, nato na odrih. Pomembno je vaditi, da dostaviš dober odrski nastop, pri katerem pa dobiš feedback od ljudi, vidiš ali delaš dobro ali ne. Lahko se zgodi, da si predolgo zaprt v studiu, kjer izgubiš razsodnost kaj je dobro in kaj slabo – to izveš šelo, ko »si pred folkom«. Naj vas ne bo strah nastopat. Precenite pa tudi kje nastopati in kje ne. Dobro je nastopati čim več, a spet ne igrat na vsaki vaški veselici.
MATIJA: Katere pogoje morajo izpolnjevati bandi, da lahko sodelujejo s tabo/vami?
MARTIN: Prav strogi nismo. Jaz gledam predvsem na to, da niso moralno sporni, da ne podpirajo kakšnih rasističnih, homofobnih ali drugih nestrpnih idej. Ne zahtevamo, da so politično korektni, to sigurno ni potrebno. Ampak kako bi temu rekel ... da so dobri ljudje, hehe. Pred koncertom na hitro poslušam musko, preberem besedila, da preverim, da niso preveč nestrpni.
MATIJA: V zadnjih tednih smo predvsem na Facebooku zasledili ponovno oživitev festivala Črna Loka, tudi sam sodeluješ pri organizaciji?
MARTIN: Ne, gre za drugo ekipo organizatorjev, težko ti povem kaj zanesljivega, bo pa kmalu več znanega.
MATIJA: OK, pa vaši načrti za poletje?
MARTIN: Za prihodnost plan je. Sedaj čakamo sproščanje ukrepov. Dogodki bodo verjetno v obliki nastopov v parku. Od ukrepov pa je odvisno ali bodo stoječi ali s sedežnim redom. Planiramo pa kar dva do tri dogodke za Ostrigino metalurgijo. V kakšni obliki bodo pa za zdaj še ne vemo.
Poleg Ostrigine metalurgije pripravljamo še cel kup dogodkov. V juliju pripravljamo prvi večji koncert – Sóley iz Islandije. Planiramo »poletje v parku«. Načeloma pa se ne bomo preveč vnaprej obremenjevali z omejitvami. Za pomlad poleg spletnih dogodkov ne obljubljamo veliko, a tu ostajajo delavnice, posnetki koncertov, »kuhamo« in še ... vse upe za žive dogodke pa polagamo v poletje. Hkrati pa vse planiramo z mislijo, da lahko en dan pred izvedbo odpade, s tem so seznanjeni tudi bandi, ljudje pa bodo verjetno tudi razumeli, če bomo morali kaj odpovedati.
Če pogledamo malo dlje, pa se nadejamo tudi klasičnega Black Christmas festa, če se bo do takrat vse skupaj dovolj sprostilo.
MATIJA: Super, upam da vam uspe v čim večji meri. Hvala za tvoj čas pa tudi hvala, da pred koncerti pridno sam napišeš objavo na našem forumu. Imaš še kakšne zadnje besede za naše bralce?
MARTIN: Hehe, ja glej, zanimivo, ampak deluje, smo v 2021, ampak nekateri forumi še vedno delujejo. Hja za konec pa: poleg Paranoid foruma spremljajte še naš Facebook profil, tam smo najbolj ažurni. Upam, da se vidimo že pred poletjem.
