Kanadčani, ki čez nekaj dni prihajajo v Slovenijo (z Angelus Apartida itd.), so nas razveselili že na Metal Maniji v Komnu pred štirimi leti, nova stvaritev pa od prejšnjih štirih po načinu, predstavitvi in zavzetosti prav nič ne odstopa. Kvaliteta je nesporna, že peti album pa nakazuje konstanto in kontinuiteto, ki jo zavzeto nadaljuje trdna Pipesova »canadian metal« ekipa.
Album vključuje viden NWOBHM način komponiranja, v drugi in tretji prestavi pa vključuje vse ostale zvrsti, od thrasha (bobni), deatha (delno vokali) in powerja (vse skupaj ali, če hočete, tudi obratno), je manj digitalen kot prvi štirje (fantje so očitno uvideli, da z računalniško umetno produkcijo ne bodo prilezli daleč, vsaj generalno generično ne), kar je definitivno plus. V teku ploščka opazimo veliko splošnih »big band« vplivov (prvi komad, Metal Woman, je skoraj »rip off« enega bolj znanih Priestovskih introv, Hellion, ki preide v Electric Eye) ter vedno opazni vokalni trademark, kjer se ob vključitvi growla pojavi občutek Arch Enemy.
Leather Lord in Metal Woman na istem albumu? Že res, da smo leta 1995 radi pogledali kak del serij, ko sta se skupaj pojavila Hercules in Xena, ampak na metal albumu, ki so ga izdelali možakarji, stari 30 let? Hm, skoraj preveč Manowarovsko. Tu band izgubi nekaj točk, sicer pa celotna stvaritev v kvaliteti nikakor ne šepa, prej nasprotno: band je ustvaril svojstveno entiteto (kljub prej naštetim klišejem vseeno izdelano predstavljajo svojo sliko, predvsem z mešanjem obeh kvalitetnih vokalov, zato govor o svojstveni entiteti). Ta je relativno prepoznavna v skupku ponavljajočih se vzorcev večine bandov v že tako splošno prenasičeni metal sceni, ki je (kot v drugi polovici osemdesetih) zopet v času iskanja kvalitete v morju kvantitete. 3 Inches Of Blood so na pravi poti, preverite jih 21. maja na Metalkovi v Ljubljani.