Ljubljenci Briana Slagla in band, ki ga Alex Webster (Cannibal Corpse) z nošenjem njihove majice promovira vsaj toliko kot založba sama, se vrača z novo izdajo. Če sem pred malce več kot dvema letoma pisal v superlativih, se letos malce zadržujem. Fantje delujejo dokaj istosmerni, kar je nekako namen, a vendar so tokrat še bolj klasično udarili po že obdelanih strukturah in načinu komponiranja. Tudi tokrat ne morem mimo dokaj »osnovnih« liričnih elementov in obrabljenih besednih fraz (vključno z naslovom ploščka). Fantje bi tu lahko dodali stopničko ali dve in ju tudi prestopili, ne pa da se tri minute derejo »where's you saviour, where's your God?«. Če odštejemo to (kontinuirano) slabo točko, je band še vedno na precej dobri poti, poti brezkompromisnega death metala. Zvok ostaja ne-generičen, kar je izredno pohvalno, in v bistvu kar precej spominja na par Rutanovih zadev. Bas je sicer premalo izrazit, a pokriva tisto osnovo, ki jo mora, brez pretiravanja. Instrumental Aftermath v kratkem intermezzu ustavi klanje, ki se potem nadaljuje do konca.
Dober album, pri katerem ne boste potrebovali veliko poslušanj za osvojitev besedil in pasaž, fantje pa so delali tudi na groove delih, ki gredo hitro v uho, in to nikakor ni slabo.