Remagine so se After Forever lotili na malo drugačen način kot Invisible Circles. V zadnjem času so si oder delili z bandi kot Nightwish in Within Temptation, vendar v nasprotju s tem, kot bi mogoče lahko kdo pričakoval, ta dva mainstream banda nista v ničemer vplivala na podobo novega albuma.
Na Remagine so After Forever zmanjšali bombastičnost s predhodnika, pri pisanju pesmi ubrali bolj direkten pristop, s čimer hitreje najdejo pot v ušesa poslušalcev, zmanjšali kompleksnost kompozicij, hkrati pa celo nekoliko razširili svoj instrumentalni spekter z bolj raznovrstnimi zadevami. Še vedno uporabljajo vse svoje prepoznavne elemente, a v malo drugačnem razmerju. Orkestralne vložke še vedno uporabljajo v zmerni količini in so lepo umeščeni v sicer zelo dodelane aranžmaje. Trše kitare so pri njih vedno igrale pomembno vlogo in še vedno jo, najmočnejši pa so prav v kombinaciji trših, skoraj death metalskih riffov, temačno atmosferičnih klaviatur ter »beauty & the beast« vokalnega koncepta. Floor ne poje samo z visokim sopranom, ampak pri svojem petju zelo variira; klasično rockersko, baladno. Poleg njihovih tipičnih trših, razgibanih epov z dark atmosfero in orkestralno spremljavo na Remagine z neklišejsko, čutno Strong zaplujejo tudi v baladne vode, z lepo tekočima himnama Boundaries Are Open in Being Everyone pa tudi v bolj rockersko obarvane.
Remagine je zelo uspel album, ki kaže, da se After Forever še naprej razvijajo v pravi smeri, za v prihodnost pa so si z njim odprli še več neodkritih poti.

Matjaž