Potem ko so v lanskem letu nekoliko potešili glasbeno žejo svoje publike s krajšim EP-jem, so nam Alestorm letos predstavili svoj novi album. Po treh letih so se priljubljeni škotski pirati vrnili z novo ter nekoliko drugače strukturirano glasbeno pustolovščino, kot smo je vajeni. Na avanturo se tokrat podamo skozi zgolj osem skladb, ki skupaj dosežejo dolžino okoli 45 minut. Medtem ko se večina skladb po svoji dolžini giblje v ustaljenem okviru od treh do petih minut (kar časovno predstavlja približno polovico albuma), je druga polovica namenjena zgolj eni skladbi. Sicer precej kontrastna odločitev se zaradi same razgibanosti in smiselnega stopnjevanja zdi pravzaprav povsem naravna.

Z nekoliko resnejšo zasnovo, močnimi akordi in dramatičnim začetkom Hyperion Omniriff v poslušalcu zbudi zanimanje in ga povabi na glasbeno pustolovščino. Resnejše vzdušje kmalu nadomestijo živahnejše melodije in besedilo polno humorja, pri čemer se razkrije dobro poznani zvok skupine. Živahen powermetalski uvod z nekoliko počasnejšim tempom spominja na starejše albume, vendar s precejšno tehnično izboljšavo. Skladba v svojih petih minutah in pol večkrat spremeni melodijo, pri čemer rdečo nit pesmi daje humoristično besedilo z značilnim poudarkom na pomembnosti ruma.

Energičnost in želja po plesu v poslušalcu dosežeta poln razmah že v prvih sekundah druge skladbe Killed to Death by Piracy. Ta s svojo hitro in razgibano melodijo v stilu prave piratske zabave zadane kot val. Ušesu prijazna melodija in zabavno besedilo, ki obravnava pogost vzrok smrti piratov – piratstvo –, skladbo kaj kmalu trajno ugnezdita v posameznikove sive celice.

Kljub nevarnostim, ki prežijo na morju, pa je piratsko življenje res nekaj posebnega. No, vsaj če gre verjeti besedam, ujetim v skladbi Banana. »My best life as a piratе« je sporočilo in osrednja tema komada, ki s svojim besedilom poveličuje svobodo in lepote piratstva. Energičnost in lahkotna melodija pa jo tudi uvrščata v kategorijo »morske pesmi«, saj veste, tiste, ob kateri gre delo lažje in hitreje od rok, prisotnost na albumu pa je postala že skoraj tradicija.

Od harmoničnosti do neprevedljivosti nas popelje Frozen Piss 2. Če skupini sledite že dalj časa, se sedaj verjetno praskate po glavi in brskate po spletu za skladbo Frozen Piss (1). No, naj vas takoj pomirim. Z vašim spominom ni nič narobe, prav tako tudi niste zamudili kakšnega tihega dodatka h glasbenemu opusu. Frozen Piss 2 v resnici ni sekvenca (vsaj če zaupamo diskografiji, dostopni na spletu), pač pa le kaotična skladba z zavajajočim naslovom. Po zvoku je ena izmed tistih, ki bi se zaradi bandove tipične kombinacije različnih elementov (folk) metala brez težav zlila s skoraj katerim koli albumom skupine. Da je skladba še bolj zanimiva, se v drugi polovici s svojo lajno in glasom pridruži tudi Patty Gurdy ter tako napove tudi nekoliko bolj resno in dramatično skladbo The Storm. Zaradi počasnejše in umirjene melodije ter tradicionalnih instrumentov nekateri deli skladbe močno spominjajo na glasbo švicarskih folk metalcev Eluveitie.

Piratska pustolovščina se nato znova nadaljuje z nekoliko hitrejšim in bolj razigranim tempom z Mountains of the Deep, preden nam Alestorm predstavijo svojo različico poznane skladbe Goblins Ahoy! skupine Nekrogoblikon. Čeprav je priredba precej zvesta originalni skladbi, Alestorm lahkotno dodajo svoj pečat in vključijo skladbo kot logični del celote, pri čemer se ta zdi kot originalno delo.

Hudomušnost, ki se tako že nekaj časa vije med poslušalčevimi ušesi, se nato začne počasi razblinjati ob začetku osme skladbe. Z dolžino 17 minut in štirih sekund Mega-Supreme Treasure of the Eternal Thunderfist trenutno predstavlja najdaljšo skladbo v glasbenem opusu skupine. Od preostalega dela albuma je ne loči le bogata minutaža, pač pa tudi kompleksna zasnova in prehodi med specifikami podzvrsti metala. Tako se lahko za skoraj 20 minut prepustimo epski glasbeni pustolovščini, ki združuje elemente death in power metala, začinjenega z nekaj polke ter dramatičnim vložkom Patty Gurdy in Russlla Allena (Symphony X). Skozi različne dele skladbe se Alestorm poigravajo s poslušalčevimi občutki in ga tako popeljejo skozi namišljene svetove ter pričarajo pravi občutek potovanja.

Tako se nam tokrat kljub klasični visoki energiji priljubljeni pirati predstavijo v nekoliko drugačni luči. S skladbami, ki se na prvo poslušanje morda precej razlikujejo po svoji zgradbi, resnosti in dolžini, ustvarjajo dobro zaokroženo celoto. Pomembno pa je, da jih poslušamo v predvidenem zaporedju, saj le tako dosežejo želeni učinek počasnega stopnjevanja, ki vodi do epskega vrhunca.

Za vse, ki bi se morda želeli v živo pridružiti avanturi ali zgolj užiti nekaj piratske zabave, priporočam, da spakirate svoje gumijaste račke in se 6. decembra odpravite v Maribor. Tam bodo Alestorm s svojimi živahnimi melodijami znova polnili stene Štuka. V primeru, da se po preplesani noči še vedno ne počutite dovolj sproščeno ali utrujeno, priporočam, da svojo ladjo nato usmerite proti osrednjeslovenski regiji. Zabava z Alestorm v Sloveniji nikoli ne traja dovolj dolgo, kar je očitno postalo jasno tudi škotskim piratom. Na tokratni turneji so se namreč prvič odločili, da nas obiščejo kar dvakrat. Tako jim bomo lahko znova prisluhnili že 7. decembra, ko bodo obiskali tudi ljubljansko Cvetličarno. Torej za tiste najbolj željne zabave, ali morda tiste, katerih ladijske tehnične težave onemogočajo varno plovbo do Maribora, lahko v zabavi uživate tudi v nedeljo.