Medtem ko Johan Lindstrand s svojim One Man Army And The Undead Quartet ne dela nekaj čisto drugega, kar je počel pri The Crown, se je njihov kitarist Marko Tervonen s svojo novo zasedbo Angel Blake odločil iti v drugo smer in narediti nekaj, kar nima nobene veze z delom bivšega banda.
Razen vokala, ki ga je prepustil Tonyju Jelencovichu (Mnemic), je Marko vse instrumente za album odigral sam, je pa tudi avtor glasbe, ki se kot že rečeno močno oddaljuje od death metala. Angel Blake se nahajajo v temačnih, melanholičnih rock/metalskih sferah, ves material je odigran v srednjem tempu, odpet s čistim vokalom, po atmosferi spominja na Sentenced in Danzig, od slednjih je, poleg kasnejše Metallice, čutiti vplive tudi na instrumentalnem področju. Pri kitarah dominirajo modernejše obarvani riffi, ne manjkajo preprostejše solaže, pesmi so lepo tekoče, melodične, gredo hitro v uho, žal pa so brez kakšnih posebnih presenečenj. Kompozicije same po sebi nimajo kdo ve kako privlačnih idej, čeprav je nekaj pesmi prav dobrih, recimo bolj energična Retaliate ter dinamična in spevna Thousands Storms, popolnoma nepotrebna in tudi neatraktivna pa je priredba The Rolling Stones klasike, ki smo jo v metalski preobleki že slišali v dosti boljših izvedbah.
Potencialno poslušalstvo je pri Angel Blake precej drugačno kot pri The Crown in album je primeren predvsem za dark metalske privžence. Album je sicer čisto poslušljiv, lahko pa bi bil bolj atraktiven.

Matjaž