Švedska je vedno bila ena najmočnejših svetovnih zaveznic tradicionalnega heavy metala in v zadnjih letih se je poleg novodobnih power metal bandov pojavilo lepo število novincev, ki svoj navdih črpajo v zgodnjih osemdesetih.
Tja in še bolj v preteklost segajo vplivi Astral Doors, ki na Evil Is Forever poustvarjajo glasbo zasedb, kjer sta sodelovala Ronnie James Dio oziroma Ritchie Blackmore, Dio (začetno obdobje), Rainbow, Black Sabbath (Dio obdobje) in Deep Purple. Že sam vokal odličnega Patrika Johanssona zelo spominja na Ronniejevega, nekatere vokale linije so čisto njegove in tudi določene pasaže dajejo občutek, da si jih že slišal predvsem na prvih dveh Dio albumih. Vseeno Astral Doors niso ostali za časom, glasbi so dali neko svojo modernejšo noto, »preuredili« album za današnji čas, tako da letnica 2005 ni samo nek okrasek, namesto katerega bi moralo pisati 1985. Evil Is Forever je zelo energičen in dinamičen izdelek, s konkretno mero udarnosti in ostrine ter za Holy Diver značilne melodike in epskosti, atmosfero pa še podžgejo z »deep purpleovskim« hammondom. V primerjavi z odličnim začetkom proti koncu album nekoliko popusti na kvaliteti, ne glede na to je več kot primeren za ljubitelje klasičnih zvokov osemdesetih.

Matjaž